Alfa Centauri — dvojni zvezdni sistem in Proksima Centauri (definicija)
Alfa Centauri: obsežna razlaga dvojnega zvezdnega sistema A in B ter Proksima Centauri — definicija, razdalje, orbite in vidnost na južni polobli.
Alfa Centauri je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra. Je četrta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu z magnitudo -0,01. Vidna je na južni polobli, za večino severne poloble pa je preveč južno, da bi jo lahko videli; dejansko je vidna do približno 29° severne zemljepisne širine.
Alfa Centauri je v resnici trojni zvezdni sistem, katerega glavne komponente sestavljata dvojna zvezda A in B. Alfa Centauri A (pogosto imenovana tudi Rigil Kentaurus) je zvrstjena kot G2V — torej zelo podobna našemu Soncu — in ima navidezno magnitudo približno -0,01. Alfa Centauri B (imenovana tudi Toliman) je nekoliko hladnejša zvezda tipa K1V z magnitudo približno 1,33. Skupna navidezna magnituda para A + B je okoli -0,27, zato sistem skupaj izstopa kot zelo svetel objekt na nebu.
Orbita in razdalje
A in B tvorita gravitacijsko vezan par, ki kroži okoli skupnega težišča z orbitalnim obdobjem približno 79,9 let. Njuna srednja medsebojna razdalja (semi‑major axis) je približno 23,4 astronomskih enot (AU), pri čemer se razdalja v posameznih točkah giblje med približno 11 in 36 AU. Kot se jima zdi z Zemlje, se njuna kotna razdalja spreminja od le nekaj sekund loka do več kot 20 sekund loka, zato z golim očesom vidimo le eno svetlo zvezdo, z majhnim dvogledom ali manjšim teleskopom pa lahko opazimo oba člana kot ločeni.
Sistem Alfa Centauri je najbližji zvezdni sistem Soncu: njegova razdalja od Sonca znaša približno 4,37 svetlobnih let (približno 1,34 parseka). V sistemu obstaja še tretja, mnogo šibkejša zvezda, Proksima Centauri (znana tudi kot Alfa Centauri C). Proksima leži nekoliko bližje Soncu kot A in B (približno 4,24 svetlobnega leta oziroma okoli 1,301 parseka), vendar jo zaradi velike orbite okoli para A–B običajno obravnavamo ločeno. Njena trenutna oddaljenost od para A–B je reda tisočev astronomskih enot (približno 13.000 AU ali okoli 0,2 svetlobnega leta), zato je njena orbita okoli skupnega težišča zelo široka in ima ocenjeno orbitalno obdobje v stotinah tisoč let.
Spektralne lastnosti in aktivnost
Alfa Centauri A je zvezda podobna Soncu (G2V), zato jo pogosto primerjajo z našim zvezdnim sistemom. Alfa Centauri B je manjša in hladnejša (K1V). Proksima Centauri je rdeči pritlikavec tipa M (približno M5,5Ve) in je znana kot flare-zvezda — občasno izbruhne močnejše sunke sevanja v rentgenskem in ultravijoličnem delu spektra, kar vpliva na razmere v bližnjih planetnih sistemih.
Planetarni sistem in zanimanje za raziskave
Velik interes vzbujajo eksoplaneti v sistemu, predvsem okoli Proksime. Leta 2016 je bil najden kandidat Proksima b, kamenit planet z maso vsaj nekajkrat manjšo od Neptuna ali v območju zemeljskih mas, ki kroži v zmanjšani orbitalni razdalji in leži v »habitable zone« Proksime — območju, kjer bi bila ob primernih pogojih tekoča voda na površini možna. Obstajajo tudi drugi kandidati in sledi (npr. napotki za Proksimo c in d), vendar so ti odkritji predmet nadaljnjih preverjanj in razprav v znanstveni skupnosti.
Pomen in zgodovina
Alfa Centauri je zaradi svoje bližine predmet velikega zanimanja — tako v astronomiji kot v načrtih za morebitne prihodnje medzvezdne misije (npr. koncepti, kot je Breakthrough Starshot). Tradicionalna imena za komponenti A in B so Rigil Kentaurus in Toliman. Zaradi velikega lastnega gibanja po nebu je sistem znan in preučen že več sto let; natančne orbite in lastnosti so bile razjasnjene z modernimi opazovanji in merjenji paralakse.
Za zaključek: Alfa Centauri je najbližji zvezdni sistem Soncu, sestavljen iz para zvezd A in B, ki tvorita tesen dvojni sistem, ter oddaljene Proksime Centauri, rdečega pritlikavca, gravitacijsko povezanega s parom. Sistem je ključen za preučevanje zvezdne fizike, iskanje eksoplanetov in razmišljanja o prihodnjih medzvezdnih raziskavah.
Položaj Alfa Kentavra
Navidezna in resnična tirnica Alfa Kentavrija. Navidezna orbita (tanka elipsa) je oblika orbite, kot jo vidi opazovalec na Zemlji. Prava orbita je oblika orbite, če jo gledamo pravokotno na ravnino orbitalnega gibanja. Glede na odvisnost radialne hitrosti od časa je tu orbita razdeljena na 80 točk, vsak korak pa se nanaša na časovni korak skoraj enega leta.
Sistem
Alfa Centauri je kot trojni zvezdni sistem najbližja naši zvezdi, saj je od nje oddaljena 4,2-4,4 svetlobnih let (ly). Sestavljata ga dve glavni zvezdi, Alfa Centauri A in Alfa Centauri B (ki skupaj tvorita dvojno zvezdo), na razdalji 4,36 ly, ter šibkejša rdeča pritlikavka Proksima Centauri na razdalji 4,22 ly. Obe glavni zvezdi sta precej podobni Soncu. Večja zvezda, Alfa Centauri A, je najbolj podobna Soncu, vendar je nekoliko večja in svetlejša.
- Naslednja najbližja zvezda je Barnardova zvezda.
Relativne velikosti zvezd
Sorodne strani
- Časovna lestvica narave
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Alfa Centauri?
O: Alfa Centauri je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra in četrta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu.
V: Kje je Alfa Centauri vidna?
O: Alfa Centauri je vidna na južni polobli, vendar je preveč na jugu, da bi jo večina prebivalcev severne poloble lahko videla.
V: Kolikšna je magnituda Alfa Centavrija?
O: Alfa Centauri ima magnitudo -0,01.
V: Ali je Alfa Centauri ena sama zvezda?
O: Ne, Alfa Centauri je dvojni zvezdni sistem dveh zvezd A in B.
V: Ali lahko s prostim očesom ločimo dve zvezdi v dvojnem sistemu?
O: Ne, zvezdi sta preblizu druga drugi, da bi ju s prostim očesom lahko videli kot ločeni.
V: Kaj je Proksima Centauri?
O: Proksima Centauri je tretja zvezda, ki jo običajno obravnavamo ločeno od Alfe Centauri, vendar je gravitacijsko povezana z drugima dvema zvezdama.
V: Ali nam je Proksima Centauri bližje kot Alfa Centauri?
O: Da, Proksima Centauri nam je dejansko nekoliko bližje kot Alfa Centauri, vendar ima veliko večjo orbito okoli A in B.
Iskati