Proksima Centauri (Proksima Kentaver): Soncu najbližja rdeča pritlikavka

Proksima Kentaver je rdeča pritlikavka, ki je verjetno del zvezdnega sistema Alfa Kentaver in je Soncu najbližja zvezda na razdalji 4,22 svetlobnega leta (3,99 ×¹³¹³ 10 km). Nahaja se v ozvezdju Kentavra.

Robert Innes je leta 1915, ko je bil direktor observatorija Union v Johannesburgu v Južni Afriki, ugotovil, da ima Proksima Centauri enako pravilno gibanje kot Alfa Centauri.

Leta 1951 je Harlow Shapley trdil, da je Proksima Centauri zvezda iz žarišča. Posnete fotografije so pokazale, da je zvezda postala merljivo svetlejša približno 8 % časa, kar je pomenilo, da je bila takrat najbolj aktivna zvezda v plamenici.

Dodatek in pojasnila:

Kratek povzetek in popravki podatkov: Proksima Centauri (Proksima Kentaver) je rdeča pritlikavka spektralnega tipa približno M5.5Ve in velja za najbližjo znano zvezdo Soncu. Njena razdalja je približno 4,24 svetlobnega leta (okoli 4,02 × 10¹³ km). Gre za slabše vidno zvezdo (vidna magnituda okoli V ≈ 11), zato je s prostim očesom ne moremo opaziti. Proksima je verjetno gravitacijsko povezana s parom Alfa Centauri A in B, čeprav je njena orbita okoli njiju zelo velika in dolga.

Temeljne fizikalne lastnosti (približno):

• Spektralni tip: M5.5Ve (rdeča pritlikavka, aktivna)
• Masa: okoli 0,12 mase Sonca
• Polmer: približno 0,14 polmera Sonca
• Svetlost: nekaj tisočink svetlosti Sonca (približno 0,001–0,002 L☉)
• Učinkovita temperatura: okoli 3000 K

Aktivnost in plamene (flare): Proksima je znana kot plamenska (flare) zvezda iste vrste kot zvezde tipa UV Ceti. Občasno izbruhne močne plamene, zaradi katerih lahko njena vidna svetlost začasno močno naraste, spremljajo pa jih tudi povečane emisije v rentgenskem in ultravijoličnem delu spektra. Ta visoka aktivnost vpliva na pogoje v bližnjih planetarnih sistemih in predstavlja izziv za morebitno prebavljivost površin planetov, ki krožijo blizu zvezde.

Planetarni sistem: Proksima je pomembna tudi kot gostitelj vsaj enega potrjenega eksoplaneta:

• Proxima b — odkrit leta 2016 z metodo radialnih hitrosti; gre za planet z maso v velikostnem razredu Zemlje (minimalna masa približno 1–1,5 mase Zemlje), ki obkroža zvezdo z obdobjem okoli 11 dni in se nahaja v območju, ki bi lahko omogočalo tekočo vodo, čeprav zvezdna aktivnost močno otežuje možnost zadržanja goste atmosfere.
• Kandidati, kot sta Proxima c (predlagan 2020) in Proxima d (predlagan 2022), so bili tudi navedeni v različnih študijah, a so njihova odkritja še predmet nadaljnjih potrditev in diskusij.

Zgodovina odkritja in opazovanja: Robert Innes je leta 1915 odkril, da ima Proksima enako pravilno gibanje kot Alfa Centauri, kar je nakazovalo, da je povezana s sistemom A/B. Sodobna opazovanja so razkrila njeno aktivnost in prisotnost eksoplaneta Proxima b. Opažanja v različnih valovnih dolžinah (optika, infrardeča, rentgenska, radio) so ključna za razumevanje zvezdnih izbruhov, atmosferskih učinkov na planete in dinamike samega sistema.

Pomen za znanost in prihodnje raziskave: Ker je Proksima najbližja znana zvezda, predstavlja edinstveno ciljno točko za iskanje in proučevanje eksoplanetov ter za razvoj idej za prihodnje medzvezdne misije (na primer koncepti z mikroročnimi plovili oziroma jadri), ki bi lahko omogočile neposrednejše preiske tega sistema v prihodnjih desetletjih ali stoletjih.

Opomba o virih in negotovostih: Nekateri podatki (natančna masa, radii planetov, stopnja zvezdne aktivnosti v daljšem časovnem merilu) se še izboljšujejo z novimi opazovanji. Zato se številčne vrednosti v literaturi lahko nekoliko razlikujejo glede na uporabljene metode in datume meritev.