Gliese 667 Cc je zunajsolarni planet, oddaljen 23,62 svetlobnega leta (približno 7,24 parseka). Kroži okoli rdeče pritlikavke Gliese 667 C, ene od trojnega zvezdnega sistema Gliese 667. Sistem se nahaja v ozvezdju Škorpijona. Je Zemlji najbolj podoben planet v oddaljenosti 50 svetlobnih let.

Gliese 667 Cc je prvi odkril Evropski južni observatorij z opazovanji radialne hitrosti, pri čemer so uporabili spektrograf HARPS in druge instrumente za merjenje majhnih nihanj v gibanju zvezde, ki jih povzroča gravitacija planeta. Metoda nihanja (znana tudi kot radialna hitrost) zaznava, kako zvezda "nihala", ko planeta krožita okoli nje. Raziskovalci Univerze v Göttingenu in Carnegie Institution for Science so 2. februarja 2012 potrdili obstoj planeta.

Osnovne lastnosti

  • Masa: najmanjša masa (M sin i) je večkrat večja od Zemljine; ocene govorijo o nekajkratni masi Zemlje (približno 3–5 M⊕), kar pomeni, da gre za superzemljo ali težji kamniti planet.
  • Orbitalni čas: planeta kroži okoli zvezde v razmeroma kratkem obdobju — približno nekaj deset dni (v literaturi pogosto navajajo okoli 28 dni).
  • Polosrednja os: orbitira zelo blizu svoje zvezde (red velikosti nekaj stotink do nekaj desetink astronomske enote), zato je planet izpostavljen zelo drugačnim pogojem kot Zemlja kljub temu, da leži v habitabilni coni rdeče pritlikavke.
  • Habitabilnost: zaradi položaja v habitalni coni (področju, kjer bi tekoča voda lahko obstajala na površini ob primerni atmosferi) je pogosto izpostavljen kot kandidat za morebitno nastanljivost, a dejanska prebivalnost je neznana in močno odvisna od atmosferskih razmer in aktivnosti zvezde.

Habitalna cona in morebitna poseljenost

Gliese 667 Cc se nahaja v habitalni coni svoje zvezde, kar pomeni, da prejema dovolj zvezdne energije, da bi teoretično omogočila obstoj tekoče vode na površini, če ima primeren ozračje. Vendar pa obstaja več dejavnikov, ki lahko zmanjšajo možnost za življenje ali zadrževanje atmosfere:

  • Tidno vrtenje: zaradi majhne razdalje do rdeče pritlikavke je verjetno poravnanost (tidal locking), pri kateri ena stran planeta stalno gleda proti zvezdi. To lahko povzroči velike temperaturne razlike med dnevno in nočno stranjo, razen če gosto ozračje ali ocean posredujeta toploto.
  • Stellarna aktivnost: rdeče pritlikavke so pogosto aktivne in oddajajo močne rentgenske in ultraviolentne izbruhe, kar lahko uničuje ozračje ali preprečuje nastanek stabilnih razmer za življenje, če planet nima močnega magnetnega polja ali gosta ozračja.
  • Neznana sestava: ker detekcija temelji na radialni hitrosti, poznamo le najmanjšo maso in ne moremo zanesljivo določiti sestave (kamniti planet ali mini Neptun) ali obstoja atmosfere.

Sistem Gliese 667

Gliese 667 je trojni zvezdni sistem, sestavljen iz komponent A in B (sorbitalno tesno vezani) ter oddaljene komponente C, okoli katere krožijo planeti, vključno z Gliese 667 Cc. Sistem vsebuje več kandidatov za planete; potrjeno sta vsaj Gliese 667 Cb in Gliese 667 Cc, obstoječi podatki pa so dali tudi signale, ki bi lahko pripadali dodatnim planetom, čeprav njihovo potrjevanje ostaja predmet znanstvenih razprav.

Odkritje in pomen

Odkritje Gliese 667 Cc je pomembno, ker kaže, da so superzemlje v habitalnih conah rdečih pritlikavk pogost pojav. Takšni planeti so zanimivi za nadaljnje opazovanje z naprednejšimi instrumenti (npr. spektroskopija atmosfere z naslednjo generacijo teleskopov), kar bi lahko razkrilo kemično sestavo atmosfere in oceno možnosti za atmosfersko zaščito ter prisotnost vode oziroma biosignatur.

Skupaj to pomeni, da je Gliese 667 Cc eden izmed najbolj obetavnih ciljev za prihodnje študije habitabilnosti, a trenutno ostaja njegovo dejansko stanje (površinske razmere, sestava in sposobnost podpore življenja) neznano in predmet nadaljnjih opazovanj in modeliranj.