Kroglasta zvezdna kopica
Kroglasta kopica je skupina zvezd podobne starosti, ki pogosto kroži okoli osrednje izbokline galaksije. Gravitacija drži kopice skupaj in jim daje kroglasto obliko. Proti središču kopice je veliko zvezd na razmeroma majhnem prostoru.
Kroglaste kopice se pojavljajo v avolu galaksije in v njenem disku. Te v aureoli vsebujejo veliko več zvezd in so veliko starejše od manj gostih odprtih kopic v disku. Kroglaste kopice so precej pogoste: v galaksiji je znanih približno 150 do 158 kroglastih kopic. Velike galaksije jih imajo lahko več: Andromeda jih ima lahko tudi do 500.
Nekatere orjaške eliptične galaksije, zlasti tiste v središčih galaktičnih kopic, kot je M87, imajo kar 13.000 kroglastih kopic. Te kroglaste kopice krožijo okoli galaksije na velikih razdaljah, 40 kiloparsekov (približno 131.000 svetlobnih let) ali več.
Vsaka galaksija z zadostno maso v Lokalni skupini ima svojo skupino kroglastih kopic in skoraj vsaka velika raziskana galaksija ima sistem kroglastih kopic. Zdi se, da sta pritlikavi galaksiji Sagittarius in Canis Major v procesu podarjanja svojih povezanih kroglastih kopic (kot je Palomar 12) Mlečni cesti. To dokazuje, da so bile mnoge kroglaste kopice te galaksije morda pridobljene v preteklosti.
Kroglasta kopica Messier 80 v ozvezdju Škorpijona je od Sonca oddaljena približno 28.000 svetlobnih let. V njej je več sto tisoč zvezd.
Zgodovina opazovanj
| Zgodnja odkritja kroglastih kopic | ||
| Ime grozda | Odkril ga je | Leto |
| M22 | Abraham Ihle | 1665 |
| Edmond Halley | 1677 | |
| M5 | Gottfried Kirch | 1702 |
| M13 | Edmond Halley | 1714 |
| M71 | Philippe Loys de Chéseaux | 1745 |
| M4 | Philippe Loys de Chéseaux | 1746 |
| M15 | Jean-Dominique Maraldi | 1746 |
| M2 | Jean-Dominique Maraldi | 1746 |
Prva odkrita kroglasta kopica je bila M22 leta 1665, posamezne zvezde v kroglasti kopici pa so opazili šele, ko je Charles Messier opazoval M4. Prvih osem odkritih kroglastih kopic je prikazanih v tabeli. M pred številko se nanaša na katalog Charlesa Messierja, NGC pa je iz Novega splošnega kataloga.
William Herschel je leta 1782 začel raziskovalni program z večjimi teleskopi in uspel razločiti zvezde v vseh 33 znanih kroglastih kopicah. Poleg tega je našel še 37 dodatnih kopic. V Herschelovem katalogu objektov globokega neba iz leta 1789, njegovem drugem katalogu, je kot prvi za njihov opis uporabil ime kroglasta kopica.
Število odkritih kroglastih kopic se je še naprej povečevalo in leta 1915 jih je bilo 83, leta 1930 93 in leta 1947 97. V galaksiji Mlečnacesta je bilo odkritih 152 kroglastih kopic od skupno 180 ± 20. Te dodatne neodkrite kroglaste kopice naj bi bile skrite za plinom in prahom galaksije.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kroglasta kopica?
O: Kroglasta kopica je skupina zvezd podobne starosti, ki kroži okoli osrednje izbokline galaksije.
V: Kaj drži kroglaste kopice skupaj?
O: Kroglaste kopice drži skupaj gravitacija.
V: Zakaj imajo kroglaste kopice kroglasto obliko?
O: Kroglaste kopice imajo kroglasto obliko zaradi gravitacije.
V: Kje v galaksiji se pojavljajo kroglaste kopice?
O: Kroglaste kopice se pojavljajo v halo galaksije in v njenem disku.
V: Koliko je znanih kroglastih kopic v galaksiji?
O: V galaksiji je približno 150 do 158 znanih kroglastih kopic.
V: Ali imajo vse velike galaksije sistem kroglastih kopic?
O: Da, skoraj vsaka raziskana velika galaksija ima sistem kroglastih kopic.
V: Kakšno je razmerje med pritlikavima galaksijama Strelec in Canis Major in kroglastimi kopicami v Mlečni cesti?
O: Zdi se, da sta pritlikavi galaksiji Strelca in Canis Major pritlikavi galaksiji v procesu darovanja svojih povezanih kroglastih kopic (kot je Palomar 12) Mlečni cesti.
