Omega Centauri (ω Cen ali NGC 5139) je kroglasta kopica v ozvezdju Kentavra. Od nas je oddaljena 15.800 svetlobnih let (4.850 pc) and je največja kroglasta kopica v Mlečni cesti. Njen premer je približno 150 svetlobnih let, v njej pa je ocenjenih približno 10 milijonov zvezd s skupno maso, ki je enaka 4 milijonom mas Sonca.
Omega Centauri se loči od večine galaktičnih kroglastih kopic po več značilnostih. V njej so odkrita večkratna zvezdna prebivanja (torej zvezdne populacije z različnimi metalnostmi in starostmi), kar nakazuje daljšo zgodovino nastajanja zvezd. Zaradi teh lastnosti znanstveniki domnevajo, da je pritlikava galaksijamorda izgubila svoje zunanjo zvezdno ovojnico, Omega Centauri pa bi lahko predstavljal ostanek njenega jedra.
Objekt je bil znan že v antiki — Ptolemaj v Almagestu omenja ta zatemnjen del neba. V novejšem času ga je z teleskopom ponovno odkril Edmond Halley na otoku Sveta Helena leta 1677; kasneje ga je Halley leta 1715 vključil na seznam nezvezdnih objektov v Philosophical Transactions of the Royal Society. Kasnejše opazovalne kampanje in kartiranja južnega neba so objekt natančneje opisale in izmerile njegovo strukturo.
Omega Centauri je ena redkih kroglastih kopic, ki je vidna s prostim očesom; s temnega podeželskega neba se lahko zdi na videz skoraj tako velika kot polna Luna, čeprav gre za povsem drugačen tip objekta (razdalje in velikosti so nesorazmerne). Je najsvetlejša in največja kroglasta kopica v Mlečni cesti ter s približno 4 milijoni mas Sonca tudi najbolj masivna med njimi. V širšem merilu lokalne galaksijske skupine je svetlejša in masivnejša le kopica Mayall II, krožeča okoli galaksije Andromeda.
Omega Centauri vsebuje več milijonov zvezd populacije II in je stara približno 12 milijard let. Zvezde v njenem jedru so izjemno gosto razporejene — povprečne medsebojne razdalje znašajo le okoli 0,1 svetlobnega leta, kar povzroča močne gravitacijske interakcije med zvezdami.
Moderne meritve so pokazale tudi notranjo vrtenje kopice, razpršenost kovin v zvezdah in druge dinamične lastnosti; nekatere študije so predlagale obstoj medmasne črne luknje v središču, vendar to še ni povsem dokončno potrjeno. Zaradi svojih posebnosti in velike mase je Omega Centauri pogosto izhodišče za raziskave o nastanku in evoluciji kroglastih kopic ter o zgodnji zgodovini galaksij.
Opazovanje: Omega Centauri je najbolje vidna z južnih zemljepisnih širin; zmerne severne širine jo vidijo nizko na južnem obzorju. Za amaterske opazovalce je zanimiva tarča že pri prostem očesu ali skozi manjši daljnogled, kjer se pokaže kot svetel, razširjen oblak z gosto jedrno regijo.
