Messier 87
Messier 87 (znana tudi kot M87, Virgo A ali NGC 4486) je eliptična galaksija v obliki nadorjaka. Leta 1781 jo je odkril francoski astronom Charles Messier, ki jo je popisal kot meglico. Je druga najsvetlejša galaksija v severni kopici Device in je od Zemlje oddaljena približno 16,4 milijona parsekov (53,5 milijona svetlobnih let).
V nasprotju s spiralno galaksijo v obliki diska Messier 87 nima značilnih prašnih pasov. Ima skoraj brezoblično elipsoidno obliko. Svetlost se zmanjšuje z oddaljenostjo od središča. V jedru te nenavadno velike galaksije je nenavadno velika supermasivna črna luknja. Ta je močan vir sevanja številnih valovnih dolžin, zlasti radijskih valov. Ta črna luknja je prva in doslej edina, ki so jo astronomi lahko neposredno posneli. Radijska slika, ki jo je leta 2017 posnel teleskop Event Horizon Telescope, je bila objavljena 10. aprila 2019. Slika prikazuje senco črne luknje, ki jo obdaja emisijski obroč s premerom 3,36×10-3 parsekov (0,0110 svetlobnega leta).
Črna luknja s skoraj svetlobno hitrostjo izstreli curek energijske plazme, imenovan blazar. Ta se širi navzven vsaj 1.500 parsekov (5.000 svetlobnih let). Na slikah, ki jih je leta 1999 posnel Hubblov vesoljski teleskop, je bilo izmerjeno gibanje curka Messierja 87 s štiri- do šestkratno hitrostjo svetlobe. To gibanje je verjetno optična iluzija, ki jo povzroča relativistična hitrost curka.
Messier 87
To je tok plazme iz aktivnega središča, ki ga opazujejo različni instrumenti.
Zvezde
Zvezde v tej galaksiji tvorijo približno šestino mase galaksije Messier 87. Razpršene so simetrično, vendar se gostota zvezd z oddaljenostjo od jedra zmanjšuje. Galaktična ovojnica se razteza do polmera približno 150 kpc (490 kly), kjer se ustavi - morda jo je prekinilo srečanje z drugo galaksijo. Med zvezdami je razpršeni medzvezdni medij plina, ki se je kemično obogatil z elementi, ki jih oddajajo razvite zvezde.
Okrog galaksije kroži ogromno število kroglastih kopic, približno 12.000, v primerjavi s 150-200 kroglastimi kopicami, ki krožijo okrog Mlečne ceste.
Messier 87 je ena od najbolj masivnih orjaških eliptičnih galaksij v bližini Zemlje in eden od najsvetlejših radijskih virov na nebu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Messier 87?
O: Messier 87 (znana tudi kot M87, Virgo A ali NGC 4486) je supervelika eliptična galaksija.
V: Kdaj so jo odkrili?
O: Leta 1781 jo je odkril francoski astronom Charles Messier.
V: Kako daleč od Zemlje se nahaja?
O: Od Zemlje je oddaljena približno 16,4 milijona parsekov (53,5 milijona svetlobnih let).
V: Kako je videti?
O: V nasprotju s spiralno galaksijo v obliki diska Messier 87 nima značilnih prašnih prog in ima skoraj brezoblično elipsoidno obliko, katere svetlost se zmanjšuje z oddaljenostjo od središča.
V: Kaj najdemo v njenem jedru?
O: V jedru te nenavadno velike galaksije je nenavadno velika supermasivna črna luknja, ki je močan vir sevanja pri številnih valovnih dolžinah, zlasti radijskih valov.
V: Katero sliko je leta 2017 posnel teleskop Event Horizon?
O: Slika, ki jo je leta 2017 posnel teleskop Event Horizon, je pokazala senco črne luknje, ki jo obdaja emisijski obroč s premerom 3,36×10-3 parsekov (0,0110 svetlobnega leta).
V: Kako hitro potuje njen curek?
O: Na slikah, ki jih je leta 1999 posnel Hubblov vesoljski teleskop, je bilo izmerjeno gibanje curka Messierja 87 s štiri- do šestkratno hitrostjo svetlobe, čeprav gre morda za optično iluzijo, ki je posledica relativistične hitrosti curka.
