Kopica v Devici (Virgo) — središče nadkopice z ~1300 galaksijami
Kopica v Devici je kopica galaksij, katere središče je oddaljeno 53,8 ± 0,3 milijona svetlobnih let (16,5 ± 0,1 milijona parsekov) v ozvezdju Device. Kopica tvori središče večje nadkopice Virgo, katere obrobna članica je naša lokalna skupina.
Kopica v Devici ima približno 1300 (morda do 2000) galaksij članic. Njena masa je približno 1,2×1015Sončevih mas do 8 stopinj od središča kopice oziroma do polmera približno 2,2 milijona parsekov.
Številne svetlejše galaksije v tej kopici, vključno z orjaško eliptično galaksijo Messier 87, so bile opisane konec 18. stoletja in vključene v katalog nekometarnih nejasnih objektov Charlesa Messierja. Messier jih je opisal kot meglice brez zvezd, njihovo pravo naravo pa so spoznali šele v dvajsetih letih 20. stoletja. Številne galaksije v kopici so vidne z majhnim teleskopom. Njena najsvetlejša članica je eliptična galaksija Messier 49.
Zgradba in notranje značilnosti: Kopica v Devici ni enotna, temveč je sestavljena iz več podkopic in skupin galaksij, pri čemer se kot gravitacijsko in dinamično središče pogosto navaja regija okoli Messier 87. V središču prevladujejo velike eliptične galaksije, proti obrobju pa je več spiralnih in nepravilnih galaksij. Med značilnostmi kopice so močno razširjeno vroče medzvezdno (intracluster) plinasto okolje, ki oddaja rentgensko sevanje in dosega temperature več milijonov kelvinov. To plinsko okolje ter opazovanja hitrosti galaksij skupaj kažejo na veliko vsebnost temne snovi, ki sproža skupno gravitacijsko vez kopice.
Fizikalni učinki na galaksije: Zaradi gostega intracluster medija in praviloma hitrih relativnih hitrosti galaksij v kopici so pogosti procesi, kot so ram‑pressure stripping (izpihovanje hladnega plina iz diskov spiralnih galaksij), tidalne interakcije in združevanja. Posledica so na primer spirali osiromašene za nevtralni vodik (HI‑deficit), spremembe v stopnji nastajanja zvezd ter pojav šarenih ostankov in toka medgalaktičnega plina.
Pomembnost za kozmologijo in merjenje razdalj: Kopica v Devici je bila in je še vedno ključna opazovalna tarča za določanje kozmoloških razdalj in kalibracijo lestvice oddaljenosti (meritve s pomočjo Cepid, površinske svetlosti — surface brightness fluctuations, Tully–Fisherove relacije, in tip Ia supernov). Zaradi relativne bližine je primerna za podrobne študije notranje dinamike, porazdelitve temne snovi in termodinamičnih lastnosti intracluster plina.
Zgodovinski in opazovalni poudarki: Raziskave kopice so razkrile številne zanimivosti: v Messierjevi regiji izstopa Messier 87, znana po svojem relativističnem curku (jetu) svetlobe in izjemno masivni črni luknji v jedru — maso črne luknje je s kombinacijo dinamičnih meritev in neposrednih opažanj (Event Horizon Telescope, 2019) ocenjena v milijardah Sončevih mas. Kopica je bila predmet opazovanj v vidnem, radio, infrardečem in rentgenskem delu spektra, pri čemer so podatki iz teleskopov, kot so Chandra, XMM‑Newton in drugi, bistveno prispevali k razumevanju vročega plina in energijskih procesov v kopici.
Povezave v širšo strukturo Vesolja: Kopica v Devici predstavlja gravitacijsko središče tradicijske "Virgo nadkopice" (Virgo Supercluster), v okviru katere je tudi naša lokalna skupina. V novejših definicijah velikih vesoljskih tokov je območje del še večje strukture, imenovane Laniakea Supercluster, ki zajema regije z usmerjenim gravitirnim tokom materiala proti velikim vozliščem, kot je regija okoli Devica/Virgo.
Opazovanje s prostim očesom in amaterske opazitve: Jedro kopice pokriva na nebu območje nekaj stopinj in je pri dobrih pogojih z jasnim nebom videno tudi skozi binokularje in majhne teleskope. Združena svetloba številnih slabših galaksij daje vtis meglice, zato so bile zgodnje opazitve (Messier) take regije opisale kot meglice brez zvezd. Za podrobnejše študije je potreben večji teleskop in dolga ekspozicija.
Skupaj predstavlja Kopica v Devici enega najpomembnejših bližnjih laboratorijev za proučevanje razvoja galaksij, vpliva gostega okolja na galaksije in merjenje osnovnih kozmoloških parametrov.
Kopica Device
Ta globoka slika kopice v Devici prikazuje razpršeno svetlobo med galaksijami, ki ji pripadajo. Temne lise so tam, kjer so bile s slike odstranjene svetle zvezde v ospredju. Messier 87 je največja galaksija na sliki (spodaj levo).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kopica Devica?
O: Kopica Device je kopica galaksij.
V: Kje se nahaja središče kopice Device?
O: Središče kopice je od Zemlje oddaljeno 53,8 ± 0,3 milijona svetlobnih let (16,5 ± 0,1 milijona parsekov) v ozvezdju Device.
V: Kaj je nadgrupa v Devici?
O: Superskupina Device je večja superskupina galaksij, katere srce je kopica Device, naša lokalna skupina pa je njena obrobna članica.
V: Koliko galaksij je članic kopice v devici?
O: Kopica v devici ima približno 1300 (in morda do 2000) galaksij članic.
V: Kolikšna je masa kopice v Devici?
O: Masa kopice v Devici je približno 1,2×1015 Sončevih mas do 8 stopinj od središča kopice oziroma do polmera približno 2,2 milijona parsekov.
V: Kateri sta bili dve najsvetlejši galaksiji v kopici Device, odkriti konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let 17. stoletja?
O: Dve najsvetlejši galaksiji v kopici v devici, ki sta bili odkriti konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let 17. stoletja, sta bili orjaška eliptična galaksija Messier 87 in najsvetlejša članica Messier 49.
V: Katera je najsvetlejša članica kopice v devici?
O: Najsvetlejša članica kopice v devici je eliptična galaksija Messier 49.
