Zimski solsticij je astronomski trenutek, ko Sonce doseže svojo največjo južno deklinacijo glede na nebesni ekvator — torej se zdi, da je Sonce najbolj "južno" na svojem letnem gibanju po nebu. Za opazovalce na severni polobli to pomeni najkrajši dan in najdaljšo noč v letu; na južni polobli pa je ravno obratno: tam je to najdaljši dan in poletni solsticij.

Astronomska razlaga

Razlog za solsticije je nagib zemeljske osi (približno 23,44°) glede na ravnino njene krožnice okoli Sonca. Ker se Zemlja nagiba, se točka, od koder se Sonce zdi sijati, premika med obema obratnikoma. Ta gibanja povzročijo sezonske spremembe osvetlitve in višine Sonca nad obzorjem.

Zemlja se giblje okoli Sonca po skoraj eliptični poti, zato se navidezni položaj Sonca na nebu skozi leto spreminja. Sončna svetloba pada na Zemljo pod različnimi koti, zato se spreminjata dolžina dneva in višina Sonca ob poldnevu. Na začetku pomladi in na začetku jeseni Sonce preide čez ekvator (enakonočje). Ob junijskem solsticiju je Sonce nad Rakavim polotokom, približno na 23,5° severne zemljepisne širine — to je poletni solsticij na severni polobli. Na decembrski solsticij pa je Sonce nad Kozorogovim obratnikom, približno na 23,5° južne zemljepisne širine — to je zimski solsticij na severni polobli.

Datumi in čas

Na severni polobli se zimski solsticij običajno zgodi okoli 21. decembra, vendar se natančen datum in ura spreminjata glede na prestopna leta in časovni pas. V različnih letih lahko solsticij pade med 20. in 23. decembrom. Za južno poloblo nastopi zimski solsticij okoli 21. junija.

Gregorijanski koledar, uveden leta 1582 s strani papeža Gregorja XIII., je močno poenostavil in stabiliziral datume ekvinokcij in solsticijev v vsakdanjem koledarju, zato praznujemo zimski solsticij približno ob istem datumu že od takrat.

Pomen in posledice

  • Dolžina dneva: Na severni polobli je zimski solsticij trenutek z najkrajšim dnevnim obdobjem — daljše noči vplivajo na temperaturo in sezonske razmere.
  • Polarne razmere: V območjih blizu polov so učinki ekstremni: nad severnim polom je Sonce pod obzorjem več mesecev (polarna noč), nad južnim polom pa traja polarni dan in obratno v drugi polovici leta.
  • Kulturni pomen: Solsticiji so skozi zgodovino igrali pomembno vlogo v koledarjih, kmetijstvu in mitologijah — številna praznovanja (npr. Yule, Dongzhi) sovpadajo z obdobjem zimskega solsticija in simbolizirajo rojstvo ali obnovo svetlobe.

Etymologija in terminologija

Beseda solsticij izhaja iz latinskega sol (Sonce) in sistere (stati, nehati se premikati) — v prenesenem pomenu označuje trenutek, ko se navidezno gibanje Sonca "ustavi" in nato spremeni smer v svoji letni drži. Znanstveno se ta »ustavitev« nanaša na prehod preko skrajnega kota deklinacije (približno ±23,44°).

Dodatne opombe

  • V realnosti Sonce »ne stoji popolnoma mirno«; spremembe v natančnem času solsticija so posledica kombinacije Zemljine eliptične orbite, gravitacijskih vplivov drugih teles in časovnih mer (UTC, lokalni časi).
  • Precesija in daljša orbitalna gibanja povzročajo, da se položaj obratnikov in datum solsticij počasi spreminjata skozi tisočletja.
  • Če želite opazovati solsticij, so zanimive meritve višine Sonca ob poldnevu, primerjava časa vzpona ali zahoda Sonca skozi več dni ter sledenje sencam fiksnih točk (npr. kamnov ali drog) — ta preprosta opazovanja so bila že v starih kulturah uporabna za določanje praznikov in koledarjev.