NGC — Novi splošni katalog meglic, zvezdnih kopic in globokega neba
Novi splošni katalog meglic in zvezdnih kopic (kratica NGC) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljanih katalogov predmetov globokega neba v astronomiji. V izvirni izdaji Johna Louisa Emila Dreyera iz leta 1888 je vpisanih 7.840 objektov, med njimi meglice, galaksije, zvezdne kopice in drugi nebularni ali zvezdni pojavi. Objekti v katalogu se pogosto imenujejo "objekti NGC" in so osnova za mnoge opazovalne seznami in atlase, posebej v amaterski astronomiji.
Zgodovina in nastanek
Sestavil ga je John Louis Emil Dreyer na podlagi opazovanj številnih astronomov 18. in 19. stoletja, med najplodnejšimi pri tem pa sta bila William Herschel in njegov sin. Dreyer je kasneje katalog dopolnil z dvema dodatnima zbirkama, znanima kot Index Catalogues I in II (IC I in IC II), ki sta skupaj dodali približno 5.000 novih objektov in tako razširili obseg znanih nebularnih in galaktičnih objektov.
Vsebina in opazovalne značilnosti
NGC vključuje raznolike tipe objektov: odprte in kroglaste zvezdne kopice, emisijske in refleksne meglice, planetarne meglice ter številne galaksije različnih tipov. Zaradi zgodovinskega izvora podatkov ima katalog opazovalne pristranskosti: objekti severne poloble so bili bolj temeljito dokumentirani (med drugim s prispevki John Herschel), medtem ko so bili objekti južne poloble sprva manj raziskani, saj so bili dostopni šele poznejšim opazovalcem in južnim observatorijem.
Napake, podvajanja in revizije
Zaradi omejitev tedanjih meritev so v NGC vnesene tudi napake: napačne položnice (koordinate), podvojeni vpisi istega objekta, napačna klasifikacija (zvezda namesto meglice ali obratno) in nekateri neprepoznavni ali neobstoječi zapisi. V 20. stoletju je bilo več poskusov revidiranja in popravljanja teh napak. Ena izmed znanih revidiranih izdaj je RNGC (Revised New General Catalogue), ki sta jo pripravila S. M. Sulentic in J. G. Tifft; ta izdaja je odpravljala številne prvotne napake, vendar je tudi sama vsebovala nekaj novih, zato je priporočljivo uporabljati več virov pri identifikaciji spornjih zapisov.
V sodobnejšem obdobju so velike revizijske in identifikacijske projekte vodili inške osebnosti kot Wolfgang Steinicke ter Harold Corwin in drugi sodelavci v okviru NGC/IC Projecta. Sodobne baze podatkov, kot so SIMBAD in NED, ter digitalni atlasi in programska oprema za opazovanje združujejo izvorne besedilne zapise, zgodovinske opise in natančne astrometrične podatke iz sodobnih opazovanj, s čimer se znatno izboljša identifikacija in klasifikacija NGC-objektov.
Pomen za amatersko astronomijo in znane vrednosti
NGC ostaja ključni referenčni kataloški sistem za amaterje in profesionalne opazovalce. Številni objektivni seznami za opazovanje temeljijo na NGC-številkah, ker so enostavne za prepoznavo in široko uveljavljene v literaturi in programski opremi. Med najbolj znanimi NGC-objekti so na primer NGC 224 (Andromeda, M31), NGC 1976 (Orionova meglica, M42) in mnoge druge jasne meglice in kopice, ki so priljubljene tarče za opazovanje z majhnimi teleskopi ali celo binokularji.
Za pravilno rabo NGC-številk je priporočljivo preveriti sodobne kataloge in revizije, še posebej pri starih opazovalnih podatkih ali ko se pojavljajo nasprotujoče določbe o identiteti objekta. Spletni projekti in digitalne baze podatkov so danes najboljši vir za ažurne in natančne informacije o posameznih NGC-objektih.
NGC 2000.0
To je kopija objektov NGC z uporabo koordinat J2000.0, ustvarjenih leta 1988.
Spiralna galaksija NGC 3982 z modrimi kopicami in temnimi območji. To galaksijo si lahko ogledate z majhnim teleskopom v ozvezdju Ursa Major
NGC 7814, spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza. Ima več kot 15 imen
Andromedina galaksija ali NGC 224 je galaksija v ozvezdju Andromeda. Je ena najbolj vidnih, znanih in najsvetlejših galaksij.
