Nova
Nova (množina nov ali nov) je velika jedrska eksplozija bele pritlikavke. Povzroči nenadno svetlost zvezde.
Nov ne smemo zamenjevati z drugimi pojavnimi oblikami svetlosti, kot so supernove. Nove se pojavijo na površini bele pritlikavke v dvojnem sistemu. Če sta zvezdi v sistemu dovolj blizu, se snov s površine spremljevalne zvezde prenese na belo pritlikavko. To zbiranje vodika na površini zvezde sproži nenadejano fuzijsko reakcijo.
Kljub njihovi silovitosti je količina snovi, ki se izstreli v novah, običajno le približno 1⁄10.000 Sončeve mase, kar je precej malo glede na maso bele pritlikavke. Le pet odstotkov akretirane mase se med izbruhom energije stali le pet odstotkov. To je dovolj energije, da se izmečki iz nove širijo navzven s hitrostjo tudi nekaj tisoč kilometrov na sekundo - ta je pri nekaterih novelah večja kot pri drugih. Zvezda je tudi svetlejša, in sicer od nekajkratnika Sončeve do 50.000-100.000-kratnika Sončeve svetlobe. Leta 2010 so znanstveniki z Nasinim vesoljskim teleskopom Fermi za žarke gama presenečeno prvič odkrili, da lahko nova oddaja tudi žarke gama (>100 MeV).
Bela pritlikavka lahko sčasoma ustvari več nov, saj se na njeno površino iz spremljevalne zvezde še naprej nalaga dodaten vodik. Tak primer je RS Ophiuchi, za katero je znano, da je izbruhnila šestkrat (leta 1898, 1933, 1958, 1967, 1985 in 2006). Sčasoma bi bela pritlikavka lahko eksplodirala kot supernova tipa Ia, če bi se približala Chandrasekharjevi meji.
Občasno je nova dovolj svetla in dovolj blizu, da jo lahko vidimo s prostim očesom. Najsvetlejši nedavni primer je bila Nova Cygni 1975. Ta nova se je pojavila 29. avgusta 1975 v ozvezdju Cygnus približno pet stopinj severno od Deneba in dosegla magnitudo 2,0 (skoraj tako svetla kot Deneb). Najnovejša primera sta bila V1280 Scorpii, ki je 17. februarja 2007 dosegla magnitudo 3,7, in Nova Delphini 2013. Nova Centauri 2013 je bila odkrita 2. decembra 2013 in je doslej najsvetlejša nova tega tisočletja, ki je dosegla magnitudo 3,3.
Astronomi ocenjujejo, da se v galaksiji zgodi približno 30 do 60 nov na leto, pri čemer je verjetno, da jih je približno 40. Število nov, ki jih vsako leto odkrijejo v galaksiji, je precej manjše, približno 10. V Andromedini galaksiji vsako leto odkrijejo približno 25 nov, ki so svetlejše od magnitude 20, manjše število nov pa je opaženo v drugih bližnjih galaksijah.
Umetnikova zasnova bele pritlikavke, ki črpa vodik iz večje spremljevalke
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je nova?
O: Nova je velika jedrska eksplozija na beli pritlikavki, zaradi katere zvezda nenadoma zasije.
V: Koliko snovi se izstreli pri novi?
O: Količina snovi, ki jo izstreli nova, je običajno le približno 1/10.000 Sončeve mase, kar je precej malo glede na maso bele pritlikavke.
V: Kako hitro potujejo izmetki iz nove?
O: Izmetki iz nov lahko potujejo s hitrostjo več tisoč kilometrov na sekundo, pri nekaterih novah pa celo več.
V: Kako svetle so lahko nove?
O: Nove so lahko do 50.000-100.000-krat svetlejše od Sonca.
V: Kateri je bil najsvetlejši nedavni primer nove?
O: Najsvetlejši nedavni primer nove je bila Nova Cygni 1975, ki se je pojavila 29. avgusta 1975 in dosegla magnitudo 2,0 (skoraj tako svetla kot Deneb).
V: Koliko nov se po ocenah vsako leto pojavi v naši galaksiji?
O: Astronomi ocenjujejo, da se v galaksiji vsako leto pojavi približno 30-60 nov, v povprečju 40.
V: Koliko nov je vsako leto odkritih v drugih galaksijah, kot je Andromeda?
O: V galaksiji Andromeda vsako leto odkrijejo približno 25 nov, ki so svetlejše od magnitude 20, manjše število nov pa je opaziti v drugih bližnjih galaksijah.
