Sočasno vrtenje
Plimovanje (ali ujeto vrtenje) je, ko je ena stran astronomskega telesa vedno obrnjena proti drugi. Imenuje se tudi sinhrono vrtenje. Klasičen primer je Luna: vedno ista stran Lune je obrnjena proti Zemlji.
Tidalno zaklenjeno telo se okoli svoje osi vrti prav toliko časa kot okoli partnerja. Zaradi tega je ena polobla stalno obrnjena proti partnerskemu telesu. Običajno je v danem trenutku le satelit tidalno zaklenjen okoli večjega telesa. Če imata obe telesi podobno maso in sta oddaljeni majhno razdaljo, se zaradi plimske sile obe telesi prikleneta drugo na drugo. Tako je v primeru Plutona in Charona.
Če se Luna sploh ne bi vrtela, bi Zemlji izmenično kazala bližnjo in daljno stran, medtem ko bi se gibala okoli Zemlje v orbiti.
Mogoče je ugotoviti, koliko časa je potrebno, da pride do plimske blokade. Gre le za grobo oceno, saj so nekateri dejavniki slabo znani. Primer je togost planetarnega telesa in sprememba njegove oblike pod vplivom plimske sile. Plimovanje je vidik orbitalne resonance.
Ker je Luna v tidialnem položaju, je z Zemlje vidna le ena stran.
Seznam znanih teles s tidalno blokado
Sončni sistem
Priklenjen na Zemljo
Priklenjen na Mars
- Phobos
- Deimos
Priklenjeno na Jupiter
Priklenjeno na Saturn
- Ymir
- Pan
- Atlas
- Prometej
- Pandora
- Epimetej
- Janus
- Mimas
- Enceladus
- Telesto
- Tethys
- Calypso
- Dione
- Rhea
- Titan
- Iapetus
Priklenjeno na Uran
- Miranda
- Ariel
- Umbriel
- Titania
- Oberon
Zaklenjeno na Neptunu
Priklenjeno na Pluton
- Charon (Pluton je sam priklenjen na Charon)
Zunajsolarna
- Znano je, da je planet Tau Boötis povezan z orbito velikanskega planeta Tau Boötis b.
Libracija
Libracija je nihajno gibanje krožečih teles glede na drugo. Primeri so gibanje Lune glede na Zemljo ali trojanskih asteroidov glede na planete.
Zaradi plimovanja je ena polobla običajno obrnjena proti Zemlji. Zato je bil naš prvi pogled na oddaljeno stran Lune pridobljen z raziskovanjem Lune v šestdesetih letih 20. stoletja.
Vendar je ta preprosta slika le približno resnična: sčasoma je zaradi libracije z Zemlje vidna nekaj več kot polovica (približno 59 %) Lunine površine.
Libracija je počasno nihanje Lune, gledano z Zemlje, ki omogoča, da opazovalec ob različnih časih vidi nekoliko drugačne polovice njenega površja.
Simulirani pogledi na Luno v enem mesecu s prikazom liberacij na zemljepisni širini in dolžini
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je plimovanje?
O: Plimovanje je, kadar je ena stran astronomskega telesa vedno obrnjena proti drugi, kar je znano tudi kot sinhrono vrtenje.
V: Kateri je klasični primer plimovanja?
O: Klasičen primer plimovanja je Luna, kjer je ista stran stalno obrnjena proti Zemlji.
V: Ali se telo, ki je plimsko zaklenjeno, vrti enako dolgo, kot se vrti okoli svojega partnerja?
O: Da, telo, ki je v plimovanju, potrebuje za vrtenje okoli svoje osi enako časa kot za vrtenje okoli svojega partnerja.
V: Ali pride do plimske blokade med telesi s podobno maso in majhnimi razdaljami?
O: Da, če imata telesi podobno maso in majhno razdaljo med njima, se zaradi plimske sile obe telesi prikleneta drugo na drugo. Tako je med Plutonom in Charonom.
V: Kaj bi se zgodilo z Luno, če bi se nehala vrteti?
O: Če bi se Luna nehala vrteti, bi med gibanjem okoli Zemlje v orbiti izmenično kazala bližnjo in daljno stran Zemlje.
V: Ali je mogoče ugotoviti, koliko časa je potrebno, da pride do plimovanja?
O: Da, mogoče je oceniti, koliko časa je potrebno, da pride do plimovanja, vendar nekateri dejavniki niso znani ali pa so slabo razumljeni, na primer togost planetarnega telesa in sprememba njegove oblike pod vplivom plimovanja.
V: Ali je plimovanje povezano z orbitalno resonanco?
O: Da, plimovanje je vidik orbitalne resonance.
