Evropa - ledena luna Jupitra s podpovršinskim oceanom

Evropa je velika luna planeta Jupiter. Je nekoliko manjša od Zemljine Lune in je šesta največja luna v Osončju.

Premer Evrope je približno 3000 kilometrov. Verjetno ima železno jedro in atmosfero, ki jo večinoma sestavlja kisik. Površina je ledena in zelo gladka. Na njej ni veliko kraterjev, je pa nekaj razpok in črt. Ker je površje tako mlado in gladko, znanstveniki menijo, da je pod površjem tekoči ocean, tako imenovani podpovršinski ocean, in da ga ogreva plimovanje. Z drugimi besedami, Evropa je zaradi močne Jupitrove gravitacije topla.

Luno Evropo je decembra 1609 našel Simon Marius. Galileo Galilei jo je prvič videl januarja 1610 (ni vedel, da jo je našel Marius). Simon Marius je bil tisti, ki si je zamislil ime "Europa".

Luna Evropa je dobila ime po princesi iz grške mitologije, ki je postala prva kraljica Krete. Vendar so jo ljudje do sredine 20. stoletja običajno imenovali Jupiter II.

Značilnosti in sestava

Evropa ima premer približno 3 122 km (pogosto zaokroženo na ~3000 km). Pod ledeno skorjo naj bi bilo več deset kilometrov globoko tekoče morje, čeprav so ocene precej negotove in se gibljejo od nekaj deset kilometrov do več deset kilometrov za skupno debelino ledu in vode. Jedro lune je verjetno sestavljeno iz kamnine in železa, medtem ko ledena skorja na površju sestavlja povečini zamrznjena voda.

Dokazi za podpovršinski ocean

Glavni dokazi za prisotnost podpovršinskega oceana prihajajo iz meritev magnetnega polja in geoloških struktur. Vesoljska sonda Galileo je zaznala inducirano magnetno polje okoli Evrope, kar je skladno s prevodno plastjo pod površjem — najlažje razložljivo s slanim oceanskim slojem. Površinske razpoke, dolge linije (imenovane “lineae”), ter območja dislociranih ledenih blokov in “chaos terrain” kažejo, da je led premikan in obnavljan, kar je značilno za dinamičen, podprijen ocean.

Ogrevanje in energija

Evropin ocean naj bi bil ogrevan predvsem z plimskim trenjem, ki ga povzroča kombinacija močne gravitacije Jupitra in orbitalne ekscentričnosti Evrope. Ta ekscentričnost je delno vzdrževana zaradi orbitalne resonance z drugimi Galilejevimi lunami (npr. Io in Ganimed), kar povzroča stalno upogibanje notranjosti Evrope in sproščanje toplote. To plimsko segrevanje lahko zagotavlja energijo, ki bi omogočala kemične procese v oceanu, morda tudi hidrotermalno aktivnost na razmejitvi med skalnim jedrom in vodo.

Atmosfera in možnost izbruhov

Evropa ima zelo redko atmosfero, sestavljeno pretežno iz molekularnega kisika, ki nastaja predvsem zaradi radiolize — razpada vode na površju pod vplivom močnega sevanja Jupitra. Ta kisik je izredno redek in ni primeren za dihanje. Nekatere opazitve s teleskopom Hubble so pokazale možne vodne brizge (plume), ki bi lahko izhajali iz oddajanja vodne pare iz podpovršinskega oceana ali iz bližnjih rezervoarjev; to je še predmet razprav in nadaljnjih opazovanj.

Površinske značilnosti

Površje Evrope je videti mlad in aktiven: prevladujejo gladke ledene ravnine z značilnimi dolgimi razpokami, dvignjenimi grebeni in prelomljenimi ledenimi polji. Kraterjev je malo, kar kaže na relativno mlado starost površja. Posebna območja, imenovana “chaos”, so sestavljena iz nerazporejenih blokov ledu in razpok, kar nakazuje, da je led na teh mestih doživel taljenje ali premikanje.

Znanstveno in astrobiološko zanimanje

Evropa velja za eno glavnih krajev v Osončju, kjer imajo pogoji možnost za podporo življenju zunaj Zemlje. Prisotnost tekoče vode, vir energije (plimsko segrevanje) in potencialni viri hranil (iz interakcije oceana z jedrom ali kemičnih procesov na površju) naredijo to luno za astrobiološko izjemno pomembno. Znanstveniki si prizadevajo ugotoviti, ali so pogoji v oceanu primernejši za preprosto življenje ali celo bolj kompleksne oblike.

Raziskave in prihodnje misije

Evropo so opazovale številne misije in teleskopi; ključne podatke je prispevala sonda Galileo, ki je v 90. letih in zgodnjih 2000-ih opravila več preletov in meritev. V zadnjih letih so načrtovane nove misije, ki bodo Evropa podrobneje preučevale — med njimi misije z nalogo izvajanja številnih preletov, naprednih meritev in iskanja morebitnih izbruhov pare. Te misije bodo pomagale ovekovečiti hotelnost oceana, debelino ledene skorje in sestavo površja ter oceniti potencial za življenje.

Zaključek: Evropa je ledena luna z velikim znanstvenim potencialom. Njena gladka ledena površina, dokazi za slani podpovršinski ocean in energija, ki jo zagotavlja plimsko ogrevanje, jo uvrščajo med najbolj obetavne cilje za prihodnje raziskave v iskanju znakov življenjske aktivnosti zunaj Zemlje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Evropa?

V: Kako je videti površina Evrope?

V: Kdo je odkril Evropo?

V: Kako je Simon Marius poimenoval Evropo?

V: Ali je na površini Evrope tekočina?

V: Kako velika je Evropa v primerjavi z Zemljino luno?

Išči po črki