Kalisto (luna)
Kallisto je luna planeta Jupiter, ki jo je leta 1610 odkril Galileo Galilei in jo poimenoval po Kallistu. Je druga največja luna v Jupitrovi orbiti za Ganimedom in tretja največja luna v Osončju. Kallisto je skoraj enako velik kot planet Merkur, saj ima 99 % njegovega premera, vendar je veliko manj masiven. Med štirimi Galilejevimi lunami Jupitra je Callisto najbolj oddaljen, saj njegov polmer krožnice znaša približno 1.880.000 kilometrov. Ni del orbitalne resonance, ki vpliva na tri notranje Galilejeve satelite, Io, Evropo in Ganimed. Tako kot Zemljina Luna se tudi Callisto vrti sinhrono s svojo orbitalno periodo. To pomeni, da je ena stran vedno obrnjena proti Jupitru, medtem ko druga stran nikoli ne vidi obraza planeta. Jupitrova magnetosfera manj vpliva na Kalistovo površino kot na sedem lun, ki so bližje planetu.
Callisto ima približno enako količino kamenja in ledu s povprečno gostoto približno 1,83 g/cm³. Kemične spojine na površju so vodni led, ogljikov dioksid, silikati in organske snovi. Vesoljsko plovilo Galileo je opravilo raziskave Lune in razkrilo, da ima Callisto morda majhno silikatno jedro in morda podpovršinski ocean tekoče vode, globok več kot 100 kilometrov.
Površina Kalista je močno razpokana in zelo stara. Površina ne kaže nobenih znakov procesov, ki bi potekali pod površjem, kot so tektonika plošč, potresi ali vulkani, in naj bi se razvijala predvsem pod vplivom udarcev meteoritov. Pomembne značilnosti površja so večkrake strukture, udarni kraterji različnih oblik, verige kraterjev (t. i. katene) in z njimi povezane brazde, grebeni in nanosi. V manjšem merilu je površje raznoliko. Sestavlja jo zmrzal na vrhovih hribov, ki jo v dolinah obdaja gladka odeja iz temnega materiala. Ta naj bi bila posledica razpadanja manjših reliefnih oblik, ki ga povzroča sublimacija. To potrjuje nekaj majhnih udarnih kraterjev in prisotnost številnih majhnih gomoljev, ki naj bi bili njihovi ostanki. Absolutna starost reliefnih oblik ni znana.
Callisto obdaja izredno redka atmosfera, sestavljena iz molekul ogljikovega dioksida in verjetno kisika. Obstaja tudi precej intenzivna ionosfera. Na Kalistu naj bi obstajal ocean. To bi lahko pomenilo, da na njem obstaja življenje. Vendar je to manj verjetno kot na bližnji Evropi. Luno so preučevale različne vesoljske sonde, od Pioneerjev 10-11 do Galilea in Cassini-Huygensa. Callisto velja za najprimernejši kraj za naselitev ljudi za prihodnje raziskovanje Jovijevega sistema.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Callisto?
O: Callisto je luna planeta Jupiter, ki jo je leta 1610 odkril Galileo Galilei in jo poimenoval po Kallistu. Je druga največja luna v Jupitrovi orbiti za Ganimedom in tretja največja luna v Osončju.
V: Kako velik je Kalisto v primerjavi z Merkurjem?
O: Kalisto je skoraj enako velik kot Merkur, saj ima 99 % premera planeta, vendar je veliko manj masiven.
V: Kje okoli Jupitra kroži Callisto?
O: Od štirih Galilejevih lun okoli Jupitra se Callisto giblje najbolj daleč, njegov polmer znaša približno 1 880 000 kilometrov.
V: Katere so nekatere pomembne značilnosti na njenem površju?
O: Pomembne značilnosti površja so večkrake strukture, udarni kraterji različnih oblik in verige kraterjev (t. i. katene) ter z njimi povezane brazde, grebeni in nanosi. V manjšem merilu so to zmrznjeni vrhovi hribov, ki jih v dolinah obdaja gladka odeja iz temnega materiala.
V: Kakšna vrsta ozračja obdaja Kalisto?
O: Callisto obdaja izredno redka atmosfera, sestavljena iz molekul ogljikovega dioksida in verjetno kisika. Obstaja tudi precej intenzivna ionosfera.
V: Ali je na tej luni mogoče življenje? O: Na Callistu bi lahko obstajal ocean, kar bi lahko pomenilo, da obstaja življenje; vendar je ta možnost manj verjetna kot na bližnji Evropi.
