Gostota (ρ): kaj je, formula, enote in primeri

Izvedite vse o gostoti (ρ): pomen, formula ρ = m/V, enote in praktični primeri. Preprosto razloženo za študente in praktično uporabo.

Avtor: Leandro Alegsa

Gostota je merilo, ki primerja količino snovi v predmetu z njegovo prostornino. Predmet z veliko snovi v določeni prostornini ima visoko gostoto. Predmet z malo snovi v enaki prostornini ima nizko gostoto. Gostoto ugotovimo tako, da maso predmeta delimo z njegovo prostornino.

ρ = m V {\displaystyle \rho ={\frac {m}{V}}} {\displaystyle \rho ={\frac {m}{V}}}

kjer je ρ gostota, m masa in V prostornina.

Enote in osnovne enačbe

Osnovna enačba je ρ = m / V. Iz nje izpeljemo še:

  • m = ρ · V (masa = gostota × prostornina)
  • V = m / ρ (prostornina = masa ÷ gostota)

Mednarodni sistem enot (SI) uporablja enoto kilogram na kubični meter (kg·m−3). Pogosta enota v praksi je tudi gram na kubični centimeter (g·cm−3), pri čemer velja pretvorba: 1 g·cm−3 = 1000 kg·m−3.

Kako izmerimo gostoto v praksi

  • Za regularne predmete (npr. kocka, valj) izmerimo dimenzije in izračunamo prostornino analitično, nato z tehtnico izmerimo maso.
  • Za nepravilne oblike uporabimo metodo izpodrinjanja: predmet potopimo v zmerjeno količino vode in izmerimo spremembo volumna (Arhimedov princip).
  • Pri tekočinah in plinih lahko uporabimo gostotne merilnike (npr. piknometer, hidrostatična tehtnica, densimeter).

Primeri in tipične vrednosti

  • Voda (približno pri 4 °C): ≈ 1000 kg·m−3 oziroma 1,00 g·cm−3.
  • Zrak (pri 15 °C in morskemu nivoju): ≈ 1,225 kg·m−3.
  • Aluminij: ≈ 2700 kg·m−3.
  • Železo: ≈ 7870–7874 kg·m−3.
  • Zlato: ≈ 19 300 kg·m−3.

Primer izračuna

1) Če ima predmet maso m = 1 kg in zasede prostornino V = 1 L (1 L = 0,001 m3), je njegova gostota:

ρ = m / V = 1 kg / 0,001 m3 = 1000 kg·m−3.

2) Če je kos aluminija mase 2,7 kg in njegova prostornina 0,001 m3, potem je ρ = 2,7 / 0,001 = 2700 kg·m−3.

Pomembne opombe

  • Gostota je odvisna od temperature in tlaka: pri večji temperaturi se snovi običajno razširijo, kar zmanjša gostoto (z izjemo določenih anomalij, npr. voda okoli 4 °C).
  • Pri snoveh, ki niso homogene (mešanice, kompoziti), govorimo o povprečni (srednji) gostoti, izračunani kot skupna masa deljena s celotno prostornino.
  • Relativna gostota (specifična teža) je razmerje gostote snovi glede na gostoto referenčne snovi (pogosto vode pri 4 °C). Če je relativna gostota manjša od 1, snov plava na vodi.
  • Gostota ni enaka teži; teža je sila, ki deluje zaradi gravitacije in je odvisna od mase in gravitacijskega pospeška.

Zaključek

Gostota je osnovna fizikalna lastnost snovi, ki pove, koliko mase je v določeni prostornini. Poznavanje gostote je pomembno v znanosti, inženirstvu, industriji in vsakdanjih situacijah (npr. določanje, ali bo predmet plaval, določanje materialov, merjenje čistosti kovin itd.).

Spremembe gostote

Na splošno lahko gostoto spremenimo s spremembo tlaka ali temperature. Povečanje tlaka vedno poveča gostoto snovi. Povečanje temperature običajno zniža gostoto, vendar obstajajo tudi izjeme. Na primer, gostota vode se med tališčem pri 0 °C in 4 °C nekoliko poveča. Ko voda zmrzne, se prostornina razširi za približno 9 % in nastane led, ki je manj gost kot tekoča voda. Ko se temperatura vode spusti pod 4 °C, se voda razširi.

Ukrepi

Sladka voda se pogosto uporablja kot standard relativne gostote. To imenujemo specifična teža.

Najpogostejši enoti SI za gostoto sta g/cm3 in kg/m3 . Kadar je števec veliko večji od imenovalca, to pomeni, da ima snov večjo gostoto. Kadar je imenovalec veliko večji od števca, pomeni, da ima snov manjšo gostoto.

Druge uporabe izraza

"Gostota" včasih pomeni razmerje med drugimi lastnostmi namesto mase in prostornine. Takrat pomeni, koliko neke lastnosti je v določenem kosu tistega, kar opazujejo. Gostota prebivalstva na primer pomeni, koliko ljudi živi na isti površini zemljišča. Gostota prebivalstva v mestu je večja kot na podeželju, ker ljudje v mestu živijo bližje drug drugemu. Pri računalnikih je gostota shranjevanja podatkov to, koliko podatkov se lahko shrani na napravo za shranjevanje podatkov glede na njeno fizično velikost. Plošča Blu-ray ima večjo gostoto shranjevanja kot plošča DVD, ki ima večjo gostoto shranjevanja kot plošča CD, čeprav imajo vsi skoraj popolnoma enako prostornino.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je gostota?


O: Gostota je merilo, ki primerja količino snovi, ki jo ima predmet, z njegovo prostornino.

V: Kako se meri gostota?


O: Gostoto ugotovimo tako, da maso predmeta delimo z njegovo prostornino.

V: Kako je opredeljena visoka gostota?


O: Predmet z veliko snovi v določeni prostornini ima visoko gostoto.

V: Kako je opredeljena nizka gostota?


O: Predmet z malo snovi v enaki prostornini ima majhno gostoto.

V: Kateri simboli se uporabljajo za označevanje gostote, mase in prostornine?


O: Simbol za gostoto je ρ, simbol za maso je m, simbol za prostornino pa V.

V: Ali imata lahko dva predmeta z enako maso različno gostoto?


O: Da, dva predmeta z enako maso imata lahko različno gostoto, če sta njuni prostornini različni.

V: Kakšna je enačba za ugotavljanje gostote?


O: Enačba za ugotavljanje gostote je ρ = m/V, kjer je ρ gostota, m masa in V prostornina.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3