Kompaktna plošča (CD/CD-ROM) — definicija, kapaciteta 700 MB in uporaba
Kompaktna plošča, imenovana tudi CD, je okrogla plastična nosilna plošča, na kateri se shranjujejo in s pomočjo laserske svetlobe preberejo podatki ali glasba. Kompaktne plošče so v osemdesetih letih nadomestile diskete, ker so bile hitrejše, bolj zanesljive in so lahko vsebovale bistveno več informacij. Razvoj CD‑ja je potekal v podjetjih Sony in Philips; leta 1982 sta podjetji skupaj določili standard in osnovno tehnologijo za branje CD‑jev. Na zgoščenke je mogoče shraniti do 700 MB podatkov, kar ustreza približno 80 minutam glasbe. Izdelani so bili tudi mini CD‑ji za posebne majhne programe, kot so gonilniki. Zgoščenke, na katerih so računalniški podatki, se imenujejo CD‑ROM (Compact Disc – Read Only Memory). Premer običajne zgoščenke je 120 mm, srednja luknja pa je približno 1,5 cm.
Zgradba in delovanje
CD je sestavljen iz več plasti: debela polikarbonatna podlaga, na katero so zlitine oblikovane kot drobne jamice (pits) in gladke površine (lands), nato tanke odbojna kovinska plast (običajno aluminij) in zaščitni lak. Podatki so zapisani kot zaporedje pits in lands, ki jih prebere laserski žarek (navadno infrardeč, okoli 780 nm). Pri branju laser zazna spremembe odboja med pits in lands ter jih pretvori v digitalni tok bitov.
Fizični in tehnični podatki
- Premer: 120 mm (standard), mini CD: 80 mm.
- Srednja luknja: približno 1,5 cm (15 mm).
- Kapaciteta: nominalno do 700 MB (odvisno od formatiranja in datotečnega sistema je uporabne zmogljivosti nekoliko manj).
- Avdio standard (Red Book): 44,1 kHz vzorčenje, 16 bitov, stereo — to daje približno 74–80 minut glasbe pri standardnih ploščah.
- Napake in popravki: CD uporablja kodo za popravljanje napak CIRC (Cross‑Interleaved Reed‑Solomon Coding), ki omogoča zanesljivo branje tudi pri manjših poškodbah površine.
- Način vrtenja: pri večini avdio CD‑jev se uporablja konstantna linearna hitrost (CLV), kar pomeni, da se kotna hitrost spreminja glede na radij, da pod lasersko glavo poteka enaka hitrost vrtenja podatkov.
Vrste CD‑jev
- CD‑ROM – tovarniško prešani nosilci za distribucijo programske opreme in podatkov (samo za branje).
- Audio CD – za reprodukcijo glasbe po standardu Red Book.
- CD‑R – zapisljive zgoščenke (write‑once), uporabljajo barvne organske barve, ki jih laser trajno spremeni.
- CD‑RW – ponovno zapisljive zgoščenke (rewritable), uporabljajo fazno‑spremenljivo plast, ki jo je mogoče spreminjati večkrat.
- Obstajajo tudi specialni standardi, npr. Video CD (White/Yellow/Orange/Green/White knjige opisujejo različne standarde za CD), ki so bili uporabljeni za video ali interaktivne vsebine.
Uporaba in zgodovina
CD‑ji so bili v 80. in 90. letih glavni medij za prodajo glasbe, distribucijo programske opreme in arhiviranje podatkov. Zaradi večje zmogljivosti in hitrosti so zamenjali diskete. Kasneje so jih delno nadomestili DVD in Blu‑ray (večja kapaciteta) ter USB‑ključki in oblaki (večja priročnost). Kljub temu CD‑ji še vedno najdejo uporabo pri hrambi arhivskih izvodov, v avdio industriji (nekateri poslušalci in produkcija še vedno cenijo zvočno kakovost fizičnih nosilcev), v avtomobilih z vgrajenimi CD‑predvajalniki ter za distribucijo določenih vsebin.
Kompatibilnost, omejitve in trajnost
Branje CD‑jev zahteva optični pogon (CD‑predvajalnik ali računalniški optični pogon). Sčasoma so optični pogoni postali redkejši v prenosnikih, kar je prispevalo k upadu uporabe CD‑jev. Trajnost CD‑jev je odvisna od kakovosti izdelave in skladiščenja: pravilno shranjeni (suhi, temni prostor, brez prask) lahko trajajo desetletja, medtem ko slaba zaščita ali slabše kovinske plasti lahko skrajša življenjsko dobo.
Za povzetek: Kompaktna plošča (CD) je standardiziran optični nosilec podatkov s kapaciteto približno 700 MB (ok. 80 minut glasbe), razvila sta ga Sony in Philips, obstaja v več izvedbah (CD‑ROM, CD‑R, CD‑RW, Audio CD) in je bila dolgo časa temeljna tehnologija za prenos glasbe in podatkov, dokler je niso delno zamenjale novejše rešitve.
Bralna stran zgoščenke
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kompaktna plošča?
O: Kompaktna plošča, imenovana tudi CD, je majhna plastična plošča, ki se uporablja za shranjevanje in pridobivanje računalniških podatkov ali glasbe s pomočjo svetlobe.
V: Zakaj so bile izumljene kompaktne plošče?
O: Kompaktne plošče so bile izumljene, ker so bile hitrejše in so lahko vsebovale več informacij kot diskete. Nadomestile so diskete in jih naredile zastarele.
V: Kdo je izumil kompaktne diske?
O: Kompaktne plošče sta istočasno izumila Philips in Sony, vendar ne skupaj.
V: Kdaj sta Sony in Philips sodelovala pri ustvarjanju standardnega formata in tehnologije za branje zgoščenk?
O: Sony in Philips sta leta 1982 skupaj ustvarila standardni format in tehnologijo za branje zgoščenk.
V: Koliko podatkov lahko vsebuje CD?
O: Na zgoščenko lahko shranite do 700 MB podatkov, kar je približno 80 minut glasbe.
V: Za kaj se uporabljajo mini CD-ji?
O: Mini CD-ji so bili izdelani za posebne majhne programe, kot so gonilniki.
V: Kakšen je premer običajnega CD-ja?
O: Premer običajnega CD-ja je 120 mm. Srednja luknja v CD-ju je približno 1,5 cm.
