DVD: definicija, vrste in kapacitete optičnega diska
DVD (kar pomeni Digital Versatile Disc ali Digital Video Disc) je optični disk, na katerega lahko shranite do 4,7 GB podatkov, kar je več kot šestkrat več kot na CD. DVD-ji se pogosto uporabljajo za shranjevanje filmov v boljši kakovosti kot VHS. DVD-ji imajo lahko tudi interaktivne menije in bonusne funkcije, kot so izbrisani prizori in komentarji. Tako kot CD-ji se tudi DVD-ji berejo z laserjem.
Plošča ima lahko eno ali dve stranici in eno ali dve plasti podatkov na stranico; od števila stranic in plasti je odvisno, koliko podatkov lahko vsebuje. Disk s premerom 12 cm ima lahko eno od naslednjih zmogljivosti za shranjevanje:
- DVD-5: enostranski, enoslojni, 4,7 gigabajta (GB) ali 4,38 gigabajta (GiB)
- DVD-9: enostranski, dvoslojni, 8,5 GB (7,92 GiB)
- DVD-10: dvostranski, enoplastni na obeh straneh, 9,4 GB (8,75 GiB)
- DVD-14: dvostranski, dvoslojni na eni strani, enoslojni na drugi, 13,3 GB (12,3 GiB)
- DVD-18: dvostranski, dvoslojni na obeh straneh, 17,1 GB (15,9 GiB)
Na voljo so tudi 8-centimetrski DVD-ji z zmogljivostjo shranjevanja 1,5 GB.
Zmogljivost diska DVD-ROM lahko vizualno določite tako, da upoštevate število podatkovnih strani in pogledate na podatkovno stran (strani) diska. Dvoplastne strani so običajno zlate barve, enoplastne pa srebrne, kot pri CD-jih. Dodaten način za ugotavljanje, ali DVD vsebuje eno ali dve plasti, je pogled na sredinski obroč na spodnji strani plošče. Če sta na njem dve črtni kodi, gre za dvoslojno ploščo. Če je črtna koda le ena, je na plošči le ena plast.
Osnovne tehnične značilnosti
DVD uporablja vidni rdeč laser z valovno dolžino približno 650 nm, kar omogoča manjše sledne razmike in krajše "pits" (podrobnosti na površini) kot pri CD-jih, zato DVD lahko hrani veliko več podatkov na enakem premeru. Datotečni sistem, ki se pogosto uporablja za DVD-Video, je UDF (Universal Disk Format), različica 1.02 ali podobna, medtem ko podatkovne DVD-je pogosto formatiramo z UDF ali kombinacijo ISO/UDF za združljivost z računalniki.
Vrste DVD-jev (po načinu zapisovanja)
- DVD-ROM — tovarniško izdelani diski, ki jih ni mogoče prepisovati; pogosto uporabljeni za prodajo filmov, iger ali programske opreme.
- DVD-R in DVD+R — enkratno zapisljivi diski (write-once). Obe oznaki sta široko podprti, vendar se razlikujeta v nadzoru zapisa in kompatibilnosti z nekaterimi predvajalniki.
- DVD-RW in DVD+RW — večkratno zapisljivi diski, primerni za varnostne kopije in začasno shranjevanje.
- DVD-RAM — zasnovan za pogosto branje/pisanje z visoko zanesljivostjo in možnostjo naslavljanja sektorjev; pogosto uporabljen v profesionalni opremi in nekaterih snemalnikih.
- Dual-layer (dvoslojni) — na eni strani diska sta dve zaporedni zapisljivi plasti; pri dvoslojnih filmih se preklaplja med plastmi, da se doseže večja kapaciteta (npr. DVD-9).
Kompatibilnost in zaščite
Veliko DVD-predvajalnikov in računalniških pogonov podpira tako zapisljive kot tovarniško izdelane diske, vendar so lahko razlike pri združljivosti med DVD-R in DVD+R. Poleg tega za komercialne DVD-je pogosto veljajo zaščite, kot je CSS (Content Scramble System), in regijske kode (region codes), ki omejujejo predvajanje filmov glede na geografsko regijo.
Kako prepoznati, ali ima DVD eno ali dve plasti
Poleg že omenjene opazne razlike v zlatem/srebrnem odtenku in črtnih kodah na sredinskem obročku lahko dvoslojni (dual-layer) diski včasih pokažejo rahlo stopnjo paralakse ali spremembe barve na spodnji strani pri prehodu med sloji. Teh znakov ni vedno lahko opaziti, zato je najbolj zanesljiv podatek navadno označba diska (npr. DVD-9) ali specifikacije proizvajalca.
Uporabe DVD-jev
DVD-ji so bili dolgo standard za distribucijo filmov, programskih izdelkov in iger ter za arhiviranje podatkov. Pred pojavom Blu-ray in široke razširjenosti pretočnih storitev so DVD-ji omogočali visoko kakovost videa, z interaktivnimi meniji, podnapisi in večzvočnimi sledmi.
Nasveti za ravnanje in shranjevanje
- DVD-je shranjujte pokončno v primerih in izven direktne sončne svetlobe ter v zmernem, suhem okolju.
- Pri čiščenju krtačite s čisto, mehko krpo od sredine proti robu; nikoli ne uporabljajte krožnih gibov.
- Izogibajte se praskam in udarcem — hude poškodbe lahko povzročijo izgubo podatkov ali onemogočijo predvajanje.
- Za dolgotrajno arhiviranje izberite kakovostne medije in občasno preverjajte berljivost; shranjevanje v kontroliranem okolju podaljša življenjsko dobo.
Kratek povzetek
DVD je vsestranski optični medij z več različnimi oblikami in kapacitetami, od standardnih enoplastnih plošč (DVD-5) do dvoslojnih in dvostranskih rešitev (DVD-9, DVD-18 itd.). Različne vrste zapisa, kot so DVD-R, DVD+R, DVD-RW in DVD-RAM, omogočajo različne namene uporabe — od trajne distribucije do večkratnega zapisovanja. Pri uporabi se držite pravilnega ravnanja in preverjajte združljivost z napravo, v kateri želite disk predvajati ali zapisati.


Dve vrsti DVD-jev: Enoslojni (levo) in dvoslojni (desno).
Shranjevanje podatkov na DVD
CD in DVD diski so enako veliki (premer, debelina itd.). Vendar se razlikujeta po količini informacij, ki jih lahko shranita. Ti diski so izdelani iz enakih materialov in imajo enake metode izdelave.
CD-ji in DVD-ji uporabljajo enak način shranjevanja informacij. Tako CD-ji kot DVD-ji imajo vdolbine in izbokline na podatkovni sledi (podatkovna sled predstavlja pot z določenimi informacijami). Informacije se berejo z laserjem.
Disk DVD ima več plasti, ki so izdelane iz plastike. Vse plasti so debele 1,2 milimetra. Pri vbrizgavanju polikarbonatne plastike nastanejo mikroskopske izbokline. V današnji proizvodnji se ta vrsta plastike uporablja za izdelavo različnih stvari, saj je odporna na zelo visoke in nizke temperature.
Ko so plasti narejene, se pojavijo izbokline. Številne izbokline tvorijo neprekinjeno spiralo, ki lahko vsebuje informacije. Nato se grbine prekrijejo s posebnim odsevnim slojem.
Za notranjimi plastmi je uporabljen aluminij, zunanje plasti pa prekriva polodsevno zlato. To pomaga laserju, da se koncentrira skozi zunanje plasti na notranje. Po nanosu zaščitne tekočine (laka) in stiskanju plasti se te obdelajo z infrardečo svetlobo.
Skladbe na DVD-ju
Vsaka skladba na disku DVD kroži od sredine do roba. Razdalja med sledmi na disku DVD je 740 nanometrov. Izbokline na disku lahko prebere le zelo natančen mehanizem, saj so zelo majhne (320 × 400 × 120 nanometrov). Na aluminijasti strani diska so vdolbinice, na strani, ki jo bere laser, pa so izbokline. Ker so izbokline zelo majhne, je sled DVD-ja zelo dolga. Podatkovna sled plasti DVD je dolga približno 7,5 kilometra. To je dolžina običajnega diska DVD. Steza dvostranskega diska bi bila dolga približno 30 milj.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je DVD?
O: DVD je optični disk, na katerega je mogoče shraniti do 4,7 GB podatkov, kar je več kot šestkrat več kot na CD. DVD-ji se pogosto uporabljajo za shranjevanje filmov v boljši kakovosti kot VHS. DVD-ji imajo lahko tudi interaktivne menije in bonusne funkcije, kot so alternativni ali izbrisani prizori in komentarji.
V: Kako se določi zmogljivost DVD-ROM-a?
O: Zmogljivost DVD-ROM-a lahko določite tako, da upoštevate število podatkovnih strani in pogledate podatkovno stran(e) plošče. Dvoplastne strani so običajno zlate barve, enoplastne strani pa so običajno srebrne barve, kot pri CD-jih. Dodaten način za ugotavljanje, ali DVD vsebuje eno ali dve plasti, je pogled na sredinski obroč na spodnji strani plošče. Če sta na njem dve črtni kodi, gre za dvoslojno ploščo. Če je črtna koda le ena, je na plošči le ena plast.
V: Katera vrsta laserja bere diske DVD?
O: Tako kot CD-ji se tudi DVD-ji berejo z laserjem.
V: Koliko prostora za shranjevanje lahko vsebujejo diski s premerom 8 cm?
O: Na diske s premerom 8 cm lahko shranite 1,5 GB podatkov.
V: Koliko plasti in stranic imajo posamezne vrste diskov s premerom 12 cm?
A: Disk s premerom 12 cm ima lahko eno ali dve strani in eno ali dve plasti; število strani in plasti določa, koliko lahko shrani - na primer DVD-5 ima eno stran in eno plast s 4,7 gigabajta (GB) ali 4,38 gigabajta (GiB).
V: Katere vrste bonusov ponujajo DVD-ji?
O: Dodatne funkcije, ki jih ponujajo DVD-ji, vključujejo interaktivne menije in dodatne funkcije, kot so alternativni ali izbrisani prizori in komentarji.