Elektronika

Elektronika je študija o tem, kako nadzorovati pretok elektronov. Ukvarja se z vezji, sestavljenimi iz komponent, ki nadzorujejo pretok elektrike. Elektronika je del fizike in elektrotehnike.

Električne komponente, kot so tranzistorji in releji, lahko delujejo kot stikala. Tako lahko električna vezja uporabljamo za obdelavo informacij in prenos informacij na dolge razdalje. Električna vezja lahko sprejmejo tudi šibek signal (kot je šepet) in ga okrepijo (naredijo glasnejšega).

Večina elektronskih sistemov se deli na dve kategoriji:

Obdelava in distribucija informacij. To so komunikacijski sistemi.
Pretvorba in distribucija energije. Imenujemo jih nadzorni sistemi.

Na elektronski sistem lahko gledamo tako, da ga razdelimo na tri dele:

Vhodi - električni ali mehanski senzorji, ki sprejemajo signale iz fizičnega sveta (v obliki temperature, tlaka itd.) in jih pretvarjajo v signale električnega toka in napetosti.
Vezja za obdelavo signalov - sestavljajo jih elektronske komponente, ki so povezane med seboj za manipulacijo, interpretacijo in preoblikovanje informacij, ki jih vsebujejo signali.
Izhodi - aktuatorji ali druge naprave, ki tokovne in napetostne signale pretvorijo nazaj v človeku razumljive informacije.

Televizijski sprejemnik ima na primer na vhodu oddajni signal, ki ga prejme iz antene, pri kabelski televiziji pa iz kabla.

Vezja za obdelavo signalov v televizijskem sprejemniku uporabljajo informacije o svetlosti, barvi in zvoku iz prejetega signala za upravljanje izhodnih naprav televizijskega sprejemnika. Izhodna naprava je lahko katodna cev (CRT) ali plazemski zaslon ali zaslon s tekočimi kristali. Zvočna izhodna naprava je lahko zvočnik z magnetnim pogonom. Prikazne izhodne naprave pretvorijo informacije vezij za obdelavo signalov o svetlosti in barvah v vidno sliko, prikazano na zaslonu. Zvočna izhodna naprava pretvori obdelane zvočne informacije v zvoke, ki jih lahko slišijo poslušalci.

Analiza vezja/omrežja vključuje poznavanje vhoda in vezja za obdelavo signala ter ugotavljanje izhodnega signala. Poznavanje vhoda in izhoda ter ugotavljanje ali načrtovanje dela za obdelavo signalov se imenuje sinteza.

Plošča s tiskanim vezjem.

Zgodovina

Ljudje so začeli eksperimentirati z elektriko že 600 let pred našim štetjem, ko je Tales iz Mileta odkril, da se bosta s trenjem krzna po jantarju privlačila.

Od leta 1900 so naprave za nadzor pretoka električne energije uporabljale steklene ali kovinske vakuumske cevi. S temi sestavnimi deli je mogoče z nizko napetostjo spremeniti drugo napetost. To je povzročilo revolucijo v radiu in omogočilo druge izume.

V šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so tranzistorji in polprevodniki začeli nadomeščati vakuumske cevi. Tranzistorji so lahko veliko manjši od vakuumskih cevi in delujejo z manjšo porabo energije.

Približno v istem času so se začela uporabljati integrirana vezja (vezja z velikim številom zelo majhnih tranzistorjev, nameščenih na zelo tankih rezinah silicija). Integrirana vezja so omogočila zmanjšanje števila delov, ki so potrebni za izdelavo elektronskih izdelkov, in jih na splošno močno pocenila.

Analogna vezja

Analogna vezja se uporabljajo za signale z različnimi amplitudami. Na splošno analogna vezja merijo ali nadzorujejo amplitudo signalov. Na začetku elektronike so vse elektronske naprave uporabljale analogna vezja. Pri analogni obdelavi signalov se pogosto meri ali nadzoruje frekvenca analognega vezja. Čeprav je narejenih več digitalnih vezij, bodo analogna vezja vedno potrebna, saj svet in ljudje v njem delujejo na analogen način.

Impulzna vezja

Impulzna vezja se uporabljajo za signale, ki zahtevajo hitre impulze energije. Na primer, letalska in zemeljska radarska oprema deluje s pomočjo pulznih vezij za ustvarjanje in pošiljanje močnih izbruhov radijske energije iz radarskih oddajnikov. Posebne antene (ki se zaradi svoje oblike imenujejo "žarkaste" ali "krožniške" antene) se uporabljajo za pošiljanje ("oddajanje") močnih izbruhov v smeri, v katero je usmerjena žarkasta ali krožniška antena.

Radarski impulzi ali izbruhi radijske energije radarskega oddajnika udarijo v trde in kovinske predmete in se od njih odbijajo (odbijajo se). Trdi predmeti so na primer stavbe, hribi in gore. Kovinski predmeti so vse, kar je narejeno iz kovine, kot so letala, mostovi ali celo predmeti v vesolju, kot so sateliti. Odbito radarsko energijo zaznajo radarski pulzni sprejemniki, ki skupaj uporabljajo pulzna in digitalna vezja. Impulzna in digitalna vezja v radarskih pulznih sprejemnikih se uporabljajo za prikaz lokacije in razdalje predmetov, ki so odbili močne impulze radarskega oddajnika.

Z nadzorom, kako pogosto radarski oddajnik pošilja hitre impulze radarske energije (kar se imenuje "časovna usklajenost impulzov" oddajnika) in kako dolgo traja, da se odbita energija impulzov vrne v radarski sprejemnik, lahko ugotovimo ne le, kje so predmeti, temveč tudi, kako daleč so. Digitalna vezja v radarskem sprejemniku izračunajo razdaljo do predmeta na podlagi časovnega intervala med energijskimi impulzi. Digitalna vezja radarskega sprejemnika štejejo, koliko časa med impulzi traja, da radarski sprejemnik zazna odbito energijo predmeta. Ker se radarski impulzi pošiljajo in sprejemajo s približno svetlobno hitrostjo, je razdaljo do predmeta mogoče enostavno izračunati. To se v digitalnih vezjih naredi tako, da se hitrost svetlobe pomnoži s časom, ki je potreben za sprejem radarske energije, odbite od predmeta.

Čas med impulzi (pogosto imenovan "čas impulza" ali PRT) določa omejitev, kako daleč je mogoče zaznati predmet. Ta razdalja se imenuje "domet" radarskega oddajnika in sprejemnika. Radarski oddajniki in sprejemniki uporabljajo dolge čase PRT za ugotavljanje oddaljenosti predmetov, ki so daleč stran. Dolgi PRT omogočajo natančno določanje razdalje do Lune, na primer. Hitri PRT se uporabljajo za zaznavanje predmetov, ki so veliko bližje, kot so ladje na morju, visoko leteča letala ali za določanje hitrosti hitro premikajočih se avtomobilov na avtocestah.

Digitalna vezja

Digitalna vezja se uporabljajo za signale, ki se samo vklapljajo in izklapljajo, namesto da bi pogosto delovali na ravneh nekje med vklopom in izklopom. Aktivne komponente v digitalnih vezjih imajo običajno eno raven signala, ko so vklopljene, in drugo raven signala, ko so izklopljene. Na splošno je v digitalnih vezjih komponenta samo vklopljena in izklopljena.

Računalniki in elektronske ure so primeri elektronskih naprav, ki so večinoma sestavljene iz digitalnih vezij.

Osnovni bloki:

Logična vrata
Japonke
Števci

Kompleksne naprave:

Shema polovičnega seštevalnika, digitalnega vezja

Sorodne strani

Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike
Električna energija

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je elektronika?

O: Elektronika je študija elektrike (pretok elektronov) in kako jo uporabiti za izdelavo stvari, kot so računalniki. Uporablja vezja, izdelana iz sestavnih delov in povezovalnih žic, za izvajanje uporabnih stvari.

V: Na kateri znanosti temelji elektronika?

O: Znanost v ozadju elektronike izhaja iz študija fizike in se uporablja v resničnem življenju na področju elektrotehnike.

V: Kateri so primeri elektronskih komponent?

O: Primeri elektronskih komponent so tranzistorji, varovalke, odklopniki, baterije, motorji, transformatorji, diode LED in žarnice.

V: Kako lahko elektronski sistem razdelimo na dele?

O: Elektronski sistem lahko razdelimo na tri dele - vhode, vezja za obdelavo signalov in izhode. Vhodi so električni ali mehanski senzorji, ki sprejemajo signale iz fizičnega sveta in jih pretvarjajo v signale električnega toka in napetosti. Vezja za obdelavo signalov so sestavljena iz elektronskih komponent, ki so med seboj povezane za obdelavo, interpretacijo in preoblikovanje informacij, ki jih vsebujejo signali. Izhodi so aktivatorji ali druge naprave, ki tokovne in napetostne signale pretvorijo nazaj v človeku razumljive informacije.

V: Kako deluje televizijski sprejemnik?

O: Televizijski sprejemnik ima na vhodu oddajni signal, ki ga prejme z antene ali kabla za kabelsko televizijo. Vezja za obdelavo signalov v televizijskem sprejemniku uporabljajo informacije o svetlosti, barvi in zvoku, ki jih vsebuje sprejeti signal, za krmiljenje izhodnih naprav, kot so katodna cev (CRT), plazemski zaslon ali zaslon s tekočimi kristali za izhodno napravo; magnetno gnani zvočnik za izhodno napravo za zvok itd., ki te signale pretvorijo v vidne slike, prikazane na zaslonu, ali zvoke, ki jih slišijo poslušalci.

V: Kaj je analiza vezja/omrežja?

O: Analiza vezja/omrežja vključuje poznavanje njegovega vhoda in vezja za obdelavo signalov, da bi ugotovili, kakšen bo njegov izhod.

V: Kaj je sinteza na področju elektronike?

O: Sinteza vključuje poznavanje vhoda in izhoda, nato pa ugotavljanje ali načrtovanje, kakšen del za obdelavo signalov bo potreben, da bo vse skupaj pravilno delovalo.