Televizija
Telegramski televizor (znan tudi kot televizor) je naprava z zaslonom. Televizorji sprejemajo radiodifuzne signale in jih spreminjajo v sliko in zvok. Beseda "televizija" izhaja iz besed tele (grško "daleč") in vision (vid).
Včasih je lahko televizor videti kot škatla. Starejši televizorji so imeli veliko katodno cev v velikem lesenem okvirju in so ležali na tleh kot pohištvo. Novejši televizorji so veliko lažji in bolj ploščati.
Televizor lahko prikazuje slike iz številnih televizijskih omrežij. Za gledanje televizijskih programov se lahko uporabljajo tudi računalniki in mobilne naprave.
Televizijo so izumili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, vendar je bila oprema draga, slike pa slabe. Do petdesetih let 20. stoletja so bile te težave odpravljene in televizorji so postali zelo razširjeni.
Sprva so vsi televizorji uporabljali anteno (ali anteno). Ta je sprejemala televizijske programe radiodifuznih postaj. Televizijska postaja je bila lahko oddaljena več kilometrov ali kilometrov, a jo je bilo mogoče sprejemati. Televizorji lahko prikazujejo tudi filme iz predvajalnikov VCD in DVD ali videorekorderjev. Kabelska televizija in satelitska televizija lahko omogočata več programov naenkrat kot radiodifuzija. Konzole za videoigre so povezane z večino sodobnih televizorjev. Nekateri računalniki lahko televizor uporabljajo tudi kot računalniški monitor.
Vsi televizorji imajo zaslone, na katerih se prikazuje slika. Pred letom 1950 so bili ti običajno črno-beli, zato je bilo vse videti sivo, vsi sodobni televizorji pa prikazujejo barve. Večina zaslonov iz 20. stoletja je imela tudi zaobljene vogale. To je zato, ker so bili televizijski zasloni katodne cevi. Te so kot težki stekleni kozarci, katerih ena stranica je izbočena in tvori zaslon.
Danes so običajni ploski zasloni. To so običajno ploščati pravokotniki z ravnimi robovi. Ta podolgovati pravokotnik je bolj podoben obliki zaslona v kinodvorani. To se imenuje širokozaslonski zaslon. Če bi bil širokozaslonski sprejemnik visok 30 cm, bi bil širok 53 cm. Za najboljše delovanje morajo biti tudi televizijske oddaje narejene v širokem zaslonu. Širokozaslonski sprejemniki so lahko še vedno poljubne velikosti, vendar imajo enako širokozaslonsko obliko.
V začetku 21. stoletja je digitalni televizijski prenos postal bolj razširjen kot analogni.
Star prenosni televizor
Sorodne strani
- Oddajanje
- Televizijsko omrežje
- Medijske študije
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je televizijski sprejemnik?
O: Televizijski sprejemnik (znan tudi kot televizijski sprejemnik ali televizor ali preprosto televizija, televizijski sprejemnik, televizijski sprejemnik ali televizor) je naprava z zaslonom ali nizom leč, ki sprejema oddajne signale in jih spreminja v slike in zvok.
V: Od kod izvira beseda "televizija"?
O: Beseda "televizija" izhaja iz besed tele (grško "daleč") in vision (vid).
V: Kako so bili videti starejši televizorji?
O: Starejši televizorji so imeli veliko katodno cev v velikem lesenem okvirju in so ležali na tleh kot pohištvo.
V: Kaj lahko prikažejo sodobni televizorji?
O: Sodobni televizorji lahko prikazujejo slike iz številnih televizijskih omrežij, filme iz predvajalnikov VCD in DVD ali videorekorderjev, programe kabelske in satelitske televizije, konzole za videoigre, računalnike, ki se uporabljajo kot monitorji, itd.
V: Kakšne barve so bili zasloni na začetku 20. stoletja?
O: V začetku 20. stoletja so bili zasloni običajno črno-beli, zato je bilo vse videti sivo.
V: Kakšno obliko ima večina sodobnih zaslonov? O: Večina sodobnih zaslonov so ploski zasloni, ki so običajno ravni pravokotniki z ravnimi robovi. Ta dolg pravokotnik je bolj podoben obliki zaslona v kinodvorani, ki se imenuje široki zaslon.
V: Kdaj je digitalni prenos postal pogostejši od analognega?
O: Digitalni prenos je postal pogostejši od analognega v začetku 21. stoletja.
