Polprevodniki: definicija, lastnosti in uporaba (silicij, tranzistorji)
Polprevodniki: jasna definicija, ključne lastnosti in uporaba silicija ter tranzistorjev — od osnov delovanja do praktičnih aplikacij v elektroniki in računalništvu.
Polprevodnik je material, ki v nekaterih primerih prevaja elektriko, v drugih pa ne. Dobri električni prevodniki, kot sta baker ali srebro, zlahka prepuščajo električni tok. Materiali, ki preprečujejo pretok elektrike, kot sta guma ali plastika, se imenujejo izolatorji. Izolatorji se pogosto uporabljajo za zaščito ljudi pred električnim udarom. Kot pove že ime, polprevodnik ne prevaja tako dobro kot prevodnik. Najpogosteje uporabljen polprevodnik je silicij, uporablja pa se tudi galijev arzenid.
Z dodajanjem različnih atomov v kristalno mrežo (mrežo) polprevodnika se spremeni njegova prevodnost, tako da nastane polprevodnik n-tipa in polprevodnik p-tipa. Silicij je najpomembnejši komercialni polprevodnik, čeprav se uporabljajo tudi številni drugi. Iz njih je mogoče izdelati tranzistorje, ki so majhni ojačevalniki. Tranzistorji se uporabljajo v računalnikih, mobilnih telefonih, digitalnih avdio predvajalnikih in številnih drugih elektronskih napravah.
Tako kot v drugih trdnih snoveh imajo lahko elektroni v polprevodnikih energije le v določenih pasovih (tj. območjih energijskih nivojev) med energijo osnovnega stanja, ki ustreza elektronom, tesno vezanim na atomska jedra snovi, in energijo prostega elektrona, ki je energija, potrebna, da elektron v celoti uide iz snovi.
Elektronski pasovi in prepovedana vrzel
V polprevodnikih so pomembni predvsem valenčni pas (zaseden z elektroni, vezanimi na atome) in vodilni pas (kjer so elektroni prosti za prevajanje toka). Razdalja med tema pasovoma se imenuje prepovedana vrzel (band gap). V siliciju je ta vrzel pri sobni temperaturi približno 1,12 eV, pri galijevem arzenidu pa približno 1,42 eV in je ta material neposrednega prepovedanega pasu, zato je primeren za optoelektronske naprave, kot so LED in laserski diodi.
Dopiranje: n-tip in p-tip
Čista (intrinzična) polprevodnika imata le malo prostih nosilcev toka. Z dopanjem — vnašanjem majhne količine tujih atomov v kristalno mrežo — se število nosilcev poveča in nadzoruje prevodnost. Če v silicij vnesemo element z več valentnimi elektroni (npr. fosfor ali arzen), dodamo proste elektrone in nastane n-tip. Če vnesemo element z manj valentnimi elektroni (npr. bor), nastanejo "luknje" kot pozitivni nosilci in nastane p-tip. Dodatni elektronski nivoji (darovalni ali sprejemni) so blizu vodilnega ali valenčnega pasu, kar olajša sproščanje prostih nosilcev.
Nosilci naboja: elektroni in luknje
V polprevodnikih lahko tok nosijo tako elektroni kot luknje (pomanjkanje elektrona v valenčnem pasu, ki se obnaša kot pozitivni naboj). Elektroni imajo običajno večjo gibljivost kot luknje, kar pomeni, da pri enakih pogojih prispevajo več k prevodnosti. Parjenje in rekombinacija elektron–luknja sta ključna procesa za delovanje naprav, kot so diode in fotodetektorji.
PN-stik in osnovne naprave
Ko se stikata p-tipa in n-tipa materiala, nastane PN-stik. Ta struktura omogoča usmerjanje toka in je osnova za diode (usmerni elementi), LED (svetlobno oddajajoče diode) in fotodiod (senzorji svetlobe). Z združitvijo več stikov in dodatnimi sloji se izdelajo tranzistorji — na primer bipolarni tranzistor (BJT) in najpomembnejši sodoben tip, MOSFET, ki je napetostno krmiljen in osnova za CMOS logiko v mikroprocesorjih.
Tranzistorji: kako delujejo
Tranzistorji so osnovni gradniki sodobne elektronike. BJT deluje kot ojačevalnik toka, kjer majhen vhodni tok na bazi nadzoruje večji tok med kolektorjem in emitorjem. MOSFET pa uporablja napetost na vratih, da spremeni prevodnost kanala med izvorom in odvodom; to omogoča zelo majhno porabo vključenih logičnih vrat. Skupaj v milijonih kopij na čipu omogočajo integrirana vezja delovanje računalnikov in pametnih telefonov.
Materiali in tehnologije
Silicij je prevladujoč zaradi njegove dostopnosti, stabilnosti in sposobnosti tvorbe kakovostnega oksida (SiO2), ki je ključen za izdelavo MOS strukture. Druge spojine, kot je galijev arzenid, se uporabljajo tam, kjer so potrebne visoka hitrost, optične lastnosti ali direktna prepovedana vrzel (npr. v optoelektroniki in visokofrekvenčnih napravah). Polprevodniške kristale običajno pridelujejo s postopki, kot je Czochralski metoda; iz njih se režo tanke waferje, na katerih poteka fotolitografija, ionizacija in difuzija za izdelavo integriranih vezij.
Obnašanje pri različni temperaturi in lastnosti
Prevodnost polprevodnikov močno kaže temperaturno odvisnost: pri višjih temperaturah se termično generira več parov elektron–luknja, zato se prevodnost poveča. To je nasprotno kot pri kovinah, kjer se povečana termična motnja zmanjša gibljivost elektronov. Zaradi tega so senzorji temperature in termistori pogosto narejeni iz polprevodnih materialov.
Uporaba
- Digitalna elektronika: mikroprocesorji, pomnilniki in logična vezja (CMOS tehnologija).
- Analogna elektronika in ojačevalniki: uporaba BJT in MOSFET v ojačevalnikih in signalni obdelavi.
- Optoelektronika: LED, laserske diode, fotodetektorji in solarne celice.
- Napajalna elektronika: močnostni MOSFET-i in IGBT-ji za pretvorbo moči v pogonih in napajalnikih.
- Senzorji: temperaturni senzorji, plinski senzorji, slikovne diode (CMOS senzorji) ipd.
Zaključek
Polprevodniki predstavljajo most med prevodniki in izolatorji: z nadzorovanim spreminjanjem njihove prevodnosti (predvsem z dopiranjem) postanejo izredno vsestranski materiali za izdelavo elektronskih in optoelektronskih naprav. Zaradi njihove vloge v tranzistorjih in integriranih vezjih so ključni za sodobno informacijsko družbo, telekomunikacije, medicinsko tehniko, industrijsko avtomatizacijo in obnovljive vire energije.


Elektronske komponente na osnovi polprevodnikov
Zgodovina
Polprevodnike so v laboratorijih preučevali že v tridesetih letih 19. stoletja. Leta 1833 je Michael Faraday eksperimentiral s srebrovim sulfidom. Ugotovil je, da snov pri segrevanju bolje prevaja elektriko. To je bilo nasprotno od bakrovega delovanja. Ko se baker segreva, prevaja manj elektrike. Številni drugi zgodnji eksperimentatorji so odkrili druge lastnosti polprevodnikov. Leta 1947 so v Bellovih laboratorijih v New Jerseyju izumili tranzistor. To je privedlo do razvoja integriranih vezij, ki danes poganjajo skoraj vse elektronske naprave.


Dopiranje polprevodnikov
Doping
Dopiranje je postopek dodajanja majhnih primesi čistemu polprevodniku, da se spremenijo njegove električne lastnosti. Rahlo in zmerno dopirani polprevodniki se imenujejo ekstrinzični. Polprevodnik, ki je dopiran tako močno, da deluje bolj kot prevodnik kot polprevodnik, se imenuje degeneriran. Večina polprevodnikov je narejena iz kristalov silicija. Čisti silicij je malo uporaben, vendar je dopirani silicij osnova za večino polprevodnikov. Silicijeva dolina je dobila ime zaradi velikega števila zagonskih polprevodniških podjetij, ki so se nahajala tam.
Polprevodniki danes
Danes se polprevodniki uporabljajo na številnih področjih. Polprevodnike najdemo v skoraj vsaki elektronski napravi. Namiznih računalnikov, interneta, tabličnih računalnikov in pametnih telefonov brez polprevodnikov ne bi bilo. Iz polprevodnikov lahko z majhno napetostjo naredimo zelo natančna stikala. Napetost, ki je polprevodnik ne potrebuje, se lahko pošlje drugim električnim komponentam v napravi. Polprevodnike je mogoče izdelati tudi zelo majhne in veliko jih je mogoče umestiti v precej majhno vezje. Ker jih je mogoče narediti tako majhne, so lahko današnje električne naprave tanke in lahke, ne da bi pri tem ogrozili procesno moč. Nekatera prevladujoča podjetja na področju polprevodnikov so Intel Corporation, Samsung Electronics, TSMC, Qualcomm in Micron Technology.
Sorodne strani
- Dioda
- Tranzistor
- Svetleča dioda
- Polprevodnik tipa N
- Integrirano vezje
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je polprevodnik?
O: Polprevodnik je snov, ki v nekaterih primerih prevaja elektriko, v drugih pa ne. Ne prevaja tako dobro kot dobri električni prevodniki, kot sta baker ali srebro, in ne preprečuje pretoka elektrike kot izolatorji, kot sta guma ali plastika.
V: Kaj sta polprevodnika tipa n in p?
O: Polprevodniki tipa n in p nastanejo z dodajanjem različnih atomov v kristalno mrežo (mrežo) polprevodnika, kar spremeni njegovo prevodnost.
V: Za kaj se uporablja silicij?
O: Silicij je najpomembnejši komercialni polprevodnik, iz katerega je mogoče izdelati tranzistorje, majhne ojačevalnike, ki se uporabljajo v računalnikih, mobilnih telefonih, digitalnih avdio predvajalnikih in številnih drugih elektronskih napravah.
V: Kateri drugi materiali se uporabljajo kot polprevodniki?
O: Poleg silicija se kot polprevodnik uporablja tudi galijev arzenid.
V: Kako se elektroni obnašajo v trdnem materialu?
O: Elektroni v trdnih snoveh imajo lahko energije le v določenih pasovih (tj. območjih energijskih nivojev) med energijo osnovnega stanja, ki ustreza elektronom, tesno vezanim na atomska jedra snovi, in energijo prostega elektrona, ki je energija, potrebna, da elektron v celoti pobegne iz snovi.
V: Zakaj se izolatorji pogosto uporabljajo za zaščito ljudi pred električnim udarom?
O: Izolatorji blokirajo pretok električne energije, zato se lahko uporabljajo za zaščito ljudi pred električnim udarom, saj preprečujejo prehod električnega toka skozi njih.
V: Kako delujejo tranzistorji?
O: Tranzistorji delujejo kot majhni ojačevalniki, ki sprejmejo vhodni signal in ga ojačajo, preden ga oddajo na višji ravni, kot je bil prvotno vnesen.
Iskati