Michael Faraday (Newington Butts, Surrey, 22. september 1791 – Hampton Court, Surrey, 25. avgust 1867) je bil sin kovača, ki je postal eden najslavnejših znanstvenikov 19. stoletja. Iz skromnih družinskih razmer se je s trdim delom in radovednostjo povzpel do osrednje vloge v razvoju fizike in kemije.

Zgodnje življenje in izobraževanje

V otroštvu so ga poslali v lokalno šolo, kjer se je naučil brati in pisati. Plačal jo je lokalni župnik, ki je videl njegovo očitno inteligenco. Po osnovni šoli se je kot najstnik usposabljal v različnih obrteh, veliko pa je bral tehnične in znanstvene knjige. Kot mlad je delal kot knjigovez, kar mu je omogočilo dostop do strokovnih del in ilustracij, ki so mu pomagale pri samostojnem učenju. Faraday je bil večinoma avtodidakt: učil se je sam in je kljub pomanjkanju formalne visokošolske izobrazbe razvil izvrstne eksperimentalne sposobnosti.

Kariera in priznanja

Faraday je postal član Kraljeve družbe in je prejel njene medalje Royal, Copley in Rumford. Čeprav ni obvladal visoke matematike, je postal eden najvplivnejših znanstvenikov v zgodovini, predvsem zaradi svoje izjemne eksperimentalne spretnosti in sposobnosti jasnega razmišljanja o fizikalnih pojavih. Bil je imenovan za prvega Fullerjevega profesorja kemije na Kraljevem inštitutu Velike Britanije, na katerega je bil imenovan dosmrtno, in je kasneje – po siru Humphreyju Davyju je bil tudi direktor Kraljevega inštituta.

Glavna odkritja in izumi

V času, ko je živel, so ljudi, kot je bil on, imenovali naravni filozofi. Takrat je bilo o elektriki znanega le malo. Michael Faraday je odkril veliko stvari o tem, kako lahko elektrika, ki teče v žici, deluje kot magnet (danes se imenuje elektromagnetizem). Njegova ključna odkritja in prispevki vključujejo:

  • pokazal je elektromagnetno rotacijo (1821) in izdelal prve elektromagnetne rotacijske naprave, kar je predstavljalo osnovo za razvoj električnih motorjev; iz tega je nastal tudi prvi elektromotor;
  • odkril princip elektromagnetne indukcije (1831), ki je temelj za pretvorbo mehanske energije v električno in je osnova za generatorje in transformatorje;
  • formuliral je zakone elektrolize (Faradayevi zakoni elektrolize), ki povezujejo količino snovi, spravljeno ali sproščeno pri elektrolizi, z električnim nabojem;
  • kot kemik je odkril benzen, razvil zgodnje oblike laboratorijske opreme, med drugim Bunsenovega gorilnika, in uvedel ter populariziral pojme, kot so anoda, katoda, elektroda in ion;
  • pokazal je, da lahko magnetizem vpliva na svetlobne žarke (Faradajev učinek ali Faradayev efekt, 1845), kar je prvič povezalo optiko in elektromagnetizem;
  • razvil je idejo o zaščiti pred električnim poljem (poznano kot Faradayeva kletka) in izvedel ključne eksperimentalne metode za proučevanje polj in sil;
  • enota kapacitivnosti – farad – je poimenovana v njegov spomin, kar odraža trajni vpliv njegovega dela na elektrotehniko in fiziko.

Metode, pristop in pomen

Faraday je veljal za izjemnega eksperimentatorja: pri delu je uporabljal premišljeno zasnovane poskuse, natančno opazovanje in dosledno beleženje rezultatov. Njegovzik razmišljanja je temeljil na pojmu "polja" in "sila" ter na vizualnih prikazih silničnih linij, ki so kasneje navdihnili Jamesa Clerka Maxwella pri matematični formulaciji elektromagnetizma. Njegovo delo je omogočilo, da je elektrika postala praktično uporabna v tehnologiji in industriji.

Javni pomen, poučevanje in zapuščina

Faraday je bil tudi odličen predavatelj in popularizator znanosti. Njegove kratke in razumljive predavanja publiko v Kraljevem inštitutu so privabljala široko občinstvo in spodbujala zanimanje za znanost. Danes ga cenijo tako zaradi neposrednih eksperimentalnih dosežkov kot tudi zaradi vpliva, ki je omogočil kasnejše teoretične razlage (na primer Maxwella) in razvoj sodobne elektrotehnike.

Albert Einstein je imel Faradayevo fotografijo na steni svoje delovne sobe poleg slik Isaaca Newtona in Jamesa Clerka Maxwella, kar odraža, kako globok spoštovanje je imel med največjimi misleci znanosti. Faradayeva zapuščina živi v vsakem električnem motorju, generatorju, v institutih znanja in v terminologiji znanosti.