Kovač: definicija, kovaštvo in obdelava železa

Železo mora biti zelo vroče, da ga lahko oblikujete s kladivom. Vroče železo kmalu postane hladno. Kovač ima le nekaj sekund časa, da ubije kos železa, preden ga mora vrniti v ogenj, da se ponovno segreje.

Kovačnica je posebna peč za obdelavo kovin. V njej na zelo vročem ognju gori premog ali oglje. Meh v kovačnico potiska zrak, da ogenj gori še bolj vroče. Kovač v ogenj postavi kose železa, da se segrejejo in ostanejo vroči, dokler jih ne uporabi.

Obliko kosa železa lahko spremenite na več načinov s kladivom in toploto. Tu so najpomembnejši načini, ki jih uporabljajo kovači:

• Upogibanje: udarjanje s kladivom po kosu vročega železa, da se ta ukrivi ali naredi vogal.
• Risanje: udarjanje s kladivom po straneh kosa vročega železa, da postane daljši in tanjši.
• Razburjanje: udarjanje po koncu vročega železa, da bi se skrajšalo in odebelilo.

Udarnik je orodje, podobno kratki železni palici. Konec luknjača je ploščat.

• Prebijanje: Kovač z udarcem v kos vročega železa naredi luknjo v vročem železu.

Dleto je orodje, podobno kratki železni palici. Konec dleta je oster za rezanje.

• Rezanje: udarjanje z dletom skozi stranico kosa vročega železa, tako da nastaneta dva krajša kosa.
• Deljenje: udarjanje z dletom v konec kosa vročega železa, da se železna palica oblikuje v obliko črke "Y" in se iz nje naredi vilice.
• Kovičenje: kovica je kot strojni vijak z glavo na obeh koncih. Nitke se uporabljajo za povezovanje različnih kosov železa. Kovač v vsak kos železa naredi luknjo na mestu, kjer želi, da se kosi združijo. V luknjici vstavi zakovico, nato pa s kladivom udarja po zakovici, da se na obeh koncih zakovice naredita glavici.
• Varjenje: iz različnih kosov železa naredi en kos železa. Kovač kosi železa tako segreje, da se skoraj stopijo. Nato kose sestavi skupaj in jih udarja s kladivom, tako da ni več črte, kjer so se združili. Varjenje je najtežja stvar, ki se je mora kovač naučiti in jo opraviti.

Železo je eden od 92 naravnih elementov.

Jeklo je železo z malo ogljika (od 0,3 do 1,7 masnega odstotka ogljika).

Vse kovine postanejo trše, ko jih kovač udari s kladivom ali upogne. Temu pravimo "utrjevanje pri delu". Če kovač udarja s kladivom ali upogiba kos kovine, ki je že obdelan, bo počil in se zlomil. Da bi obdelana kovina postala spet mehka in bi jo lahko kovač še bolj udarjal s kladivom ali upogibal, jo kovač razžge.

Kovač železo ali jeklo žarijo tako, da kovino segrevajo, dokler ne vleče več magneta, nato pa jo počasi ohladijo. Kovači lahko vročo kovino prekrijejo s peskom, tako da se ohladi šele po več urah. Tako postane železo ali jeklo zelo mehko.

Jeklo deluje enako kot železo, dokler ga kovač toplotno ne obdela. To je poseben način segrevanja in nato ohlajanja jekla, tako da postane dovolj trdo, da ohrani rezalni rob (rezilo). Rezilo, izdelano iz kosa železa (namesto iz jekla), se bo zelo kmalu potupilo in ne bo rezalo. Dobra rezila (za nože, dleta, sekire in druga orodja z rezalnimi robovi) so vedno izdelana iz jekla, nato toplotno obdelana in nato nabrušena.

Pri toplotni obdelavi jekla ga kovač segreva, dokler ne vleče več magneta, nato pa jeklo zelo hitro ohladi. Kovač to stori tako, da vroče jeklo položi v vedro z vodo in ga premika, dokler se ne ohladi. To se imenuje "kaljenje". Ko je postopek končan, je jeklo tako trdo, kot je le mogoče. Zaradi te trdote je lahko krhko, zato se lahko ob udarcu ali padcu razbije kot steklo.

V naslednjem koraku je treba jeklo "potegniti v temperaturo" ali "popuščati", da se ne razbije kot steklo. Za kaljenje jekla kovač del jekla polira, da je gladko in sijoče. Kovač nato jeklo počasi segreva v ognju. Ko je temperatura jekla med 300 in 650 °F (149 in 343 °C), se polirano jeklo obarva v različne barve. Te barve se ne svetijo v temi; na poliranem jeklu so videti kot barvilo. Ko se jeklo segreva od 300 do 650 °C, se spreminja skozi barve: rumeno, nato rjavo, nato vijoličasto in nato modro. Rumena pomeni, da bo jeklo še vedno trše, modra pa, da bo mehkejše (vendar še vedno trdo). Ko se jeklo obarva tako, kot želi kovač, ga postavi v vedro z vodo, da se sprememba ustavi. Različna orodja se kalijo v različne barve, kar je odvisno tudi od tega, koliko ogljika je v jeklu. Običajno so kamnita dleta kaljena v rumeno barvo, sekire za drevesa pa v modro, vendar se mora kovač odločiti sam.

Kovač ne kuje rezilnega roba na tanko. Kovač jeklo kuje tako, da rob ostane debel. Po "toplotni obdelavi" in "kaljenju" se rob rezila s kamni zbrusijo, da postane oster.

Če ima kovač kos železa ali jekla, vendar ne ve, za katero vrsto gre, ga lahko toplotno obdela kot jeklo. Če ne postane trd, potem ni jeklo. Železo bo imelo enake barve kot jeklo, vendar ne bo trdo.

Če ima kovač staro jekleno orodje in želi iz njega izdelati novo, drugačno orodje, ga odžge. Jeklo bo nato zelo mehko kot železo. Kovač ga lahko nato ubije v novo orodje ter ga toplotno obdela in popusti, da nastane novo, trdo jekleno orodje.

Kovač mora biti previden, ko tolče kaljeno jeklo ali kaljeno železo, saj se lahko odlomijo in odletijo majhni koščki, ki lahko poškodujejo oči. Veliko kovačev nosi plastična zaščitna očala, da so njihove oči varne.

• Orožje
• Nož/noži in meči
• Glave kopij
• Oklep
• Čelade
• Ščiti
• Majice z verižno pošto
• Obleke ploščatega oklepa
• Orodja
• Krampi
• Kladiva
• Dleta
• Osi
• Adzes
• Mošnje
• Lopate
• Strojna oprema
• Ročaji za vrata in predale
• Tečaji za vrata
• Kljuke za obešanje stvari
• Žeblji za gradnjo

Prvi kovači so bili Hetiti. Železo so začeli obdelovati za izdelavo orodja okoli leta 1500 pred našim štetjem. Načini izdelave orodij, ki so jih uporabljali kovači, so se od takrat zelo malo spremenili.

Okoli leta 1850 so države, kot so Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, uvedle nove načine izdelave jekla in orodij v tovarnah. Tovarne zdaj izdelujejo orodja hitreje in za manj denarja kot kovači. V državah, ki imajo veliko tovarn, je zdaj zelo malo kovačev.

Redki kovači, ki so še vedno v državah z veliko tovarnami, izdelujejo železo, ki je umetnost. Ti kovači izdelujejo vrata, stopniščne ograje ter stole in mize za na prostem. Ljudje kupujejo to železo kot umetnino, saj je vsak kos drugačen od drugih.