Meč
Meč je ročno orožje za rezanje. Pogosto je izdelan iz kovine. Ima dolgo rezilo in ročaj, imenovan ročaj. Pogosto ima tudi zaščito za roke, na primer križno ščitnik ali košarico. Odvisno od vrste meča se lahko uporablja za rezanje, sekanje ali zabadanje.
Meče so iz brona prvič izdelali kovači v starem Egiptu leta 1150 pred našim štetjem. Kmalu so jih prevzele tudi druge kulture in meči so se začeli hitro širiti. Pred izumom orožja so bili meči veliko bolj razširjeno orožje. Po izumu orožja so meči ostali kot stransko orožje, kot sekundarno orožje, ki se je uporabljalo v boju mož na moža, ko so se bojne linije po streljanju povezale. Po ameriški državljanski vojni vojske mečev niso več toliko uporabljale, razen kot ceremonialni del uniform. Nekatere pištole pa imajo bajonete, ki opravljajo enako funkcijo.
Danes je športno sabljanje olimpijski šport, pri katerem se uporabljajo zelo lahki meči kot strog sistem točkovanja. Zahodne borilne veščine uporabljajo meče, ki so veliko bližje prvotnim rezilom, kot so dolgi meči, rapire in sablje. Uporabljena rezila so tupa, vendar so veliko težja od športnih sabljaških mečev, kar pomeni, da sabljači potrebujejo veliko več oklepov. Podobno velja za japonski športni kendo, ki je mečevanje v oklepu z dvoročnimi bambusovimi meči, imenovanimi shinai.
Meč v muzeju v Dresdnu
Vrste mečev
Obstaja veliko vrst mečev. Ena vrsta meča je sablja (ali sablja). Šablja je ukrivljen, lahek meč, ki je na eni strani in na konici naostren in se je običajno uporabljal na konju. Široki meč je raven meč, ki je oster na obeh straneh in na konici. Rapier je dolg in tanek meč s košarico, ki ščiti roko. Druga vrsta meča je folija, ki se uporablja pri športnem sabljanju in je dolga in tanka, z gumbom na konici, ki ščiti sabljače pred poškodbami. Večji meči, kot so dolgi meči ali glineni meči, se uporabljajo z dvema rokama. V vzhodnih borilnih veščinah se uporabljajo meči, kot je katana. Katana ima en oster rob in majhno zaščito ob ročaju. Nekatere katane se uporabljajo z eno roko, medtem ko se druge večje različice uporabljajo z dvema rokama.
Slavni meči
Meč kralja Arturja, Excalibur, je eden najbolj znanih mečev, čeprav se domneva, da je legendaren in da ne obstaja.
Znano je, da sta frizijska borca za svobodo Pier Gerlofs Donia in Wijerd Jelckama uporabljala velike meče. Donijev meč je bil dolg kar 210 cm in je tehtal 7 kg. Meča hrani Frizijski muzej v Leeuwardnu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je meč?
O: Meč je ročno orožje za rezanje. Pogosto je izdelan iz kovine, ima dolgo rezilo in ročaj, ki se imenuje ročaj.
V: Kdaj so bili meči prvič izdelani?
O: Meče so iz brona prvič izdelali kovači v starem Egiptu leta 1150 pred našim štetjem.
V: Katere vrste bojevanja z mečem poznamo?
O: Meči se lahko uporabljajo za rezanje, sekanje ali zabadanje, odvisno od vrste meča. Športno sabljanje, zahodne borilne veščine in kendo so primeri bojevanja z mečem.
V: Kakšen je namen zaščite rok na meču?
O: Zaščita rok na meču, kot je križna zaščita ali košara, zagotavlja določeno obliko zaščite uporabnikove roke.
V: Kaj je po izumu meča nadomestilo meč kot glavno orožje?
O: Pištole so po izumu mečev nadomestile glavno orožje.
V: Kako se meči uporabljajo danes?
O: Meči se danes večinoma uporabljajo v športu, na primer v olimpijskem športnem sabljanju ali zahodnih borilnih veščinah. Uporabljajo se tudi slovesno kot del uniforme.
V: Kako se meči, ki se uporabljajo v zahodnih borilnih veščinah, razlikujejo od mečev, ki se uporabljajo v športnem sabljanju?
O: Meči, ki se uporabljajo v zahodnih borilnih veščinah, kot so dolgi meči, rapire in sablje, so veliko težji od tistih, ki se uporabljajo v športnem sabljanju. Sabljači potrebujejo veliko več oklepov, saj so rezila, ki se uporabljajo, tupa.
