AlegsaOnline.com

Starodavni Egipt (Kemet): zgodovina, faraoni, hieroglifi in kultura

Odkrijte Starodavni Egipt (Kemet): zgodovino, mogočne faraone, skrivnosti hieroglifov, bogato kulturo, templje in življenje ob Nilu.

Avtor: Leandro Alegsa

18-09-2025

Starodavni Egipt ali kraljestvo Kemet je bila družba, ki se je začela okoli leta 3150 pred našim štetjem in je trajala do leta 30 pred našim štetjem, ko jo je napadel rimski imperij.

Egipt je rasel ob reki Nil in bil najmočnejši v drugem tisočletju pred našim štetjem. Njegova dežela je segala od delte Nila do Nubije, kraljestva, ki danes večinoma leži v Sudanu.

Egipt je bil večino svoje zgodovine uspešen, saj je voda iz Nila Egipčanom zagotavljala dober pridelek. Pridelke so gojili, ko je voda ob poplavah Nila upadla.

Egipčani so ustvarili način pisanja s hieroglifi, gradili ogromne templje in grobnice, trgovali z drugimi območji in imeli močno vojsko. Njihova religija je imela veliko bogov, njihovi duhovniki pa so bili močni in bogati. Njihovi vladarji, imenovani faraoni, naj bi bili blizu bogovom.

Zgodovina in glavne obdobja

Razvoj egiptovske civilizacije delimo na več glavnih obdobij, ki se izmenjujejo z obdobji politične razdrobljenosti:

Preddynastično in zgodnjedinastično obdobje (do okoli 2686 pr. n. št.) – združitev Gornjega in Spodnjega Egipta, pojav prvih dinastij.
Staro kraljestvo (približno 2686–2181 pr. n. št.) – obdobje piramid in centralizirane oblasti (npr. gradnja Keopsove piramide).
Srednje kraljestvo (približno 2055–1650 pr. n. št.) – obnova državnega urejanja, kulturni in gospodarski preporod.
Novo kraljestvo (približno 1550–1069 pr. n. št.) – čas največje moči, širjenja in vojaških osvajanj; znani faraoni in gradnja velikih templjev.
Pozno kraljestvo in tuje vladavine (od 1069 pr. n. št. naprej) – obdobja notranjih spopadov in vmešavanja tujih sil (Hyksosi, Asirci, Perzijci).
Ptolemajsko obdobje (332–30 pr. n. št.) – vladavina grških dinastij po Aleksandru Velikem; Egipt kot helenistična monarhija.
Rimska aneksija (30 pr. n. št.) – Egipt postane provinca Rimskega imperija po smrti Kleopatre VII in Oktavijanu (Avgustu).

Pomembni faraoni in vladarji

Narmer (Menes) – pogosto omenjen kot tisti, ki je združil Gornji in Spodnji Egipt.
Džoser – postavil stopničasto piramido v Sakari (staro kraljestvo).
Keops (Khufu) – graditelj velike piramide v Gizi.
Hatshepsut – redka žena-faraon, ki je prinesla mir in trgovske odprave.
Akhenaten – znan po verski reformi in bogu Atonu; obdobje umetniške spremembe.
Tutankamon – znan predvsem po arheološkem odkritju njegove nedotaknjene grobnice.
Ramses II – močan vladar in graditelj, znan po dolgoletni vladavini in bitkah (npr. shetitski spopad pri Kadešu).
Kleopatra VII – zadnja vladarica Ptolemajcev, v času stika z Rimom in Julijem Cezarjem ter Markom Antonijem.

Religija, pogrebne običaje in mummifikacija

Religija je bila osrednji del vsakdanjega življenja. Egipčani so častili številne bogove (npr. Ra, Oziris, Izida, Amon) in verjeli v življenje po smrti. To prepričanje je vodilo do razvoja kompleksnih pogrebnih praks, med katerimi je mummifikacija omogočala ohranitev telesa za onstranstvo. Pogrebne knjige (npr. Knjiga mrtvih) in bogato opremljene grobnice so bile namenjene zagotavljanju varne poti v posmrtno življenje.

Umetnost, arhitektura in tehnologija

Egipčanska arhitektura je najvidnejša v piramidah, skalnih templjih in obsežnih grobnicah v dolini kraljev. Umetnost je sledila pravilom, ki poudarjajo simetrijo, hierarhično prikazovanje oseb (pomembnejši so večji) in stilizirano upodabljanje človeškega telesa. Egipčani so uvajali tudi praktične inovacije: sistem zalivanja, stožčasti merilni sistemi, gradbeni postopki za rezanje in prenašanje težkih kamnov.

Pismo, učenje in odkritja

Hieroglifi so bili eden od glavnih pisnih sistemov; uporabljali so jih na templjih, spomenikih in v verskih besedilih. Za vsakodnevno pisanje so uporabljali hieratiko in demotiko ter material papirus. Znanje o jeziku in kulturi je znatno napredovalo s prevodom Napisa iz Rozete, ki so ga v poznem 18. stoletju prevedli in razvozlali znanstveniki, kar je omogočilo sodobno razumevanje egipčanskih besedil.

Gospodarstvo, trgovina in družba

Gospodarstvo je temeljilo na kmetijstvu ob reki Nil, kjer so poplave vsako leto obnavljale rodovitno plast prsti. Poleg poljedelstva so bili pomembni tudi živinoreja, ribištvo, obrt in rudarstvo (zlato iz Nubije, kamenolomi za gradbene kamne). Egipt je aktivno trgoval z Bližnjim vzhodom, Levantom, Puntom in sosednjimi afriškimi deželami. Trgovina in diplomacija sta prispevali k bogastvu ter kulturnemu izmenjevanju.

Vojska in tuja srečanja

Vojska je bila še posebej pomembna v Novem kraljestvu, ko so Egipčani vodili osvajalna pohoda in utrjevali svoje meje. Uvedba voza (bojnega vozila) in izboljšave orožja so povečale vojaško učinkovitost. Egipt je v svoji zgodovini doživljal tudi vpadanja in vladavine tujih sil, kot so bili Hyksosi, Asirci in Perzijci, preden je sledila helenistična doba Ptolemajcev.

Dedstvo in pomen

Starodavni Egipt je pustil trajen pečat na človeški zgodovini: njegove arhitekturne konstrukcije, umetniške norme, pisava in znanstveni dosežki ostajajo predmet raziskav in občudovanja. Razumevanje egipčanske civilizacije je skozi arheologijo, filologijo in zgodovinske študije še vedno v razvoju, a jasno kaže, kako kompleksna in vplivna je bila ta kultura skozi tisočletja.

Velika sfinga v Gizi in Khafrejeva piramida

Tipičen kozarec iz obdobja Naqada II, okrašen z gazelami. (Predindustrijsko obdobje)

Zgodovina

Arheologi, ki preučujejo predmete, ki so jih zapustili starodavni ljudje, so ugotovili, da so ljudje ob Nilu živeli že zelo dolgo. Rodovitne poplavne ravnice Nila so ljudem omogočile, da so začeli kmetovati. V 10. tisočletju pred našim štetjem so ljudje v Egiptu začeli gojiti žita, kot sta pšenica in ječmen. Ker so se ukvarjali s poljedelstvom, so se zadrževali na enem mestu, ker pa so bili naseljeni, je njihova družba postala bolj zapletena. To je bil pomemben korak v zgodovini človeške civilizacije.

To obdobje egipčanske zgodovine imenujemo preddinastično, saj je nastalo pred oblikovanjem velikih dinastičnih kraljestev. Do približno 5500 let pred našim štetjem so se majhna plemena, ki so živela v dolini Nila, razvila v več kultur. Vsako od njih je začelo gojiti poljščine in živali. Vsako je imelo svoje vrste keramike in osebnih predmetov, kot so glavniki, zapestnice in biseri. V Zgornjem Egiptu, južnem delu države, je bila ena najzgodnejših kultur badarijanska. Znana je po visokokakovostni keramiki, kamnitem orodju in uporabi bakra. Sledili sta jim amratijska in gerzijska kultura.

Različna obdobja starodavne egipčanske zgodovine so:

Predindustrijsko obdobje (5500-3000 let pred našim štetjem)
Zgodnje dinastično obdobje (1. in 2. dinastija, 3000 - 2700 pr. n. št.)
Staro kraljestvo (3. do 6. dinastija, 2700 - 2180 pr. n. št.)
Prvo vmesno obdobje (7. do 11. dinastija, 2180-2050 pr. n. št.)
Srednje kraljestvo (11. do 14. dinastija, 2080 - 1640 pr. n. št.)
Drugo vmesno obdobje (15. do 17. dinastija, 1640-1560 pr. n. št.; Hiksi)
Novo kraljestvo (18. do 20. dinastija, 1560-1070 pr. n. št.)
Tretje vmesno obdobje (21. do 25. dinastija, 1070-664 pr. n. št.)
Pozno obdobje (26. do 31. dinastija, 664-323 pr. n. št.; Perzijci)
grško-rimski Egipt (323-30 pr. n. št.; od ptolemajskega do rimskega obdobja)

Vmesna obdobja so vključevala obdobja, ko je tradicionalni sistem propadel, se je država razdelila ali so jo napadli tuji vladarji. Egiptovska kultura in podnebje sta bila v primerjavi z drugimi deli Bližnjega vzhoda razmeroma stabilna. Kljub temu so imeli nekaj obdobij, ko je bila njihova vlada postavljena pod vprašaj in včasih strmoglavljena.

Vlada

Starodavni Egipt je bil razdeljen na več različnih okrožij, imenovanih sepati. Prve razdelitve so nastale v predinastičnem obdobju, vendar so bile to majhne mestne države, ki so si vladale same. Ko je na oblast prišel prvi faraon, so sepati ostali in so bili podobni okrožjem v mnogih današnjih državah. Dolgo časa so ostali pravzaprav enaki - bilo jih je 42 in vsakemu je vladal guverner, ki ga je izbral faraon. V poznejših letih so se okrožja imenovala nome, guverner pa nomarh.

V starem Egiptu je bilo veliko različnih davkov, vendar ni bilo pravega denarja, zato so ljudje drug drugemu plačevali z blagom ali delom. Človek, ki je nadzoroval pobiranje davkov, je bil pisar in vsak pobiralec davkov v Egiptu mu je moral vsak dan povedati, koliko davkov je zbral. Vsaka oseba je plačevala različne davke glede na delo, ki ga je opravljala: obrtniki so plačevali z blagom, lovci in ribiči s hrano, vsako gospodinjstvo v državi pa je moralo vsako leto plačati davek na delo, saj je pomagalo pri delu za državo, na primer pri rudarjenju ali gradnji kanalov. Veliko bogatih Egipčanov je plačevalo revnejšim ljudem, da so to delali zanje.

V Narmerjevi paleti je zapisana združitev Gornjega in Spodnjega Egipta, ~3200 let pred našim štetjem. Izvirnik v Egipčanskem muzeju v Kairu.

Jezik in pisanje

Jezik

Jezik lahko razdelimo na šest časovnih obdobij:

arhaični egipčanski jezik (pred letom 3000 pr. n. št.). Ta jezik so našli na izveskih na keramiki.
staroegipčanski jezik (3000 do 2000 let pred našim štetjem). Ta jezik se je uporabljal v starem kraljestvu in prvem vmesnem obdobju. Našli so ga v piramidah ali egipčanskih grobnicah in je bil prva različica jezika, ki je imela množinski čas, kar kaže na to, da se je govorilo o več kot enem predmetu.
Srednja egipčanska doba (2000 pr. n. št. do 1300 pr. n. št.). Ta jezik se imenuje klasična egipčanščina. Najdemo ga na vseh predmetih in grobnicah v Egiptu, vključno z egipčanskimi krstami. V tem času so bile napisane knjige o znanosti in družbi, veliko stvari, ki jih poznamo o takratni religiji, pa je napisanih v klasični egipčanščini. Tudi ko so ljudje nehali govoriti to vrsto egipčanščine, so jo pisatelji še vedno uporabljali pri pisanju knjig.
Poznoegipčanski (1300 pr. n. št. do 700 pr. n. št.). To je jezik Novega kraljestva, ki je bilo najboljše obdobje v zgodovini Egipta. V tem času se je delilo veliko znanja, zato imamo veliko zelo starih knjig, ki so bile napisane v poznem egipčanskem jeziku. Mnogi verjamejo, da je bila ta različica jezika zelo podobna jeziku, ki so ga govorili Egipčani.
Demotska egipčanska (700 let pred našim štetjem do 400 let našega štetja)
koptski egipčanski jezik (300 n. št. do 1700 n. št.)

Pisanje

Hieroglifi

Egipt je imel pisavo, imenovano hieroglifi, ki je eden od dveh najstarejših pisnih jezikov (drugi je sumerski klinopis). Hieroglifska pisava je nastala približno 3200 let pred našim štetjem in je sestavljena iz približno 500 simbolov. Hieroglif lahko predstavlja besedo, zvok ali nemi določevalni znak (ki pojasnjuje, kaj znak pomeni). Isti simbol ima lahko v različnih okoliščinah različne namene. Hieroglifi so bili namenjeni javnosti, uporabljali so se na kamnitih spomenikih in v grobnicah. To je bila umetnost, pogosto pa tudi politična propaganda.

Hieratska pisava

Pisava, ki so jo uporabljali duhovniki za vsakodnevno pisanje na papirus, les ali blago. Pri vsakdanjem pisanju so pisarji uporabljali kurzivno pisavo, imenovano hieratična, ki je bila hitrejša in lažja. Medtem ko se uradni hieroglifi lahko berejo v vrsticah ali stolpcih v obeh smereh (čeprav se običajno pišejo od desne proti levi), se je hieratična pisava vedno pisala od desne proti levi, običajno v vodoravnih vrsticah.

Demotska pisava

Pisava, ki jo uporabljajo običajni ljudje. Nova oblika pisave, demotska, je postala glavni način pisanja. Prav ta oblika pisave in formalni hieroglifi spremljajo grško besedilo na Rozetinem kamnu.

Koptska pisava

Koptska pisava je spremenjena grška abeceda. Koptski jezik je zadnja stopnja egipčanskega jezika (sodobni Egipčani govorijo narečje arabščine).

Literatura

Nekaj staroegipčanske literature se je ohranilo do današnjih dni. Obstajajo učna besedila, kot so Ptahhotepove maksime, Amenemopova navodila in Ebersov papirus. Ebersov papirus je eno najzgodnejših medicinskih besedil, ki so bila kdaj koli najdena. Obstajajo tudi pesmi in zgodbe.

Zgodba o Sinuheju

Staroegipčanska skrivnostni umor, napisan okoli leta 1800 pred našim štetjem.

Papirus Ipuwer

Pesem o propadu egipčanske družbe - nekateri menijo, da gre za zgodbo iz knjige Exodus, ki je del judovskega/krščanskega Svetega pisma.

Papirus Westcar

Niz zgodb o faraonu Khufu, ki jih pripovedujejo njegovi sinovi.

Papirus Harris I

Najdaljši papirus, ki so ga kdaj koli našli v Egiptu.

Zgodba o Wenamunu

Starodavna pustolovska zgodba o duhovniku, ki gre po darila h kralju.

Rosetski kamen (približno 196 let pred našim štetjem) je jezikoslovcem omogočil začetek dešifriranja hieroglifov. Britanski muzej

Najstarejši primer hieratične pisave, uporabljene za kirurški dokument, iz leta 1600 pred našim štetjem

Religija

Religija je bila za stare Egipčane zelo pomembna. Za Egipčane so bile živali svete in so jih častili. Zato so Egipčani zelo zgodaj udomačili živali ali jih naredili za hišne ljubljenčke in zanje zelo dobro skrbeli. Središče vsakega egipčanskega mesta je bil tempelj, ki so ga poleg verskih storitev uporabljali za vse, od mestne hiše do univerze.

Ker so bili Egipčani zelo verni, so ustvarili veliko umetnin svojih bogov. Ta umetnost prikazuje različne vrste božanskih ali svetih bitij, vključno s faraonom, ki je veljal za boga.

Egipčanom je bilo zelo pomembno tudi posmrtno življenje, zato so znani po tem, da so mumificirali svoje mrtve. Te mumije so danes pomembne za znanstvenike, saj jim povedo, kako so živeli Egipčani.

Vsi bogovi so bili pomembni, vendar so bili nekateri pomembnejši od drugih. Primer boginje je Izida, boginja neba. Drug primer pomembnega boga je Ra, ki je bil bog sonca. Manj znan bog Nila in krokodilov se je imenoval Sobek, kar je precej nenavadno ime. Bastet je bila boginja mačk, zato so stari Egipčani v njeno čast mumificirali mačke, bila je tudi boginja zaščite, veselja in družine.

Kmetijstvo

Bogata rodovitna zemlja je bila posledica vsakoletnih poplav reke Nil. Starodavni Egipčani so tako lahko pridelali obilo hrane, kar je prebivalcem omogočilo, da so več časa in sredstev namenili kulturnim, tehnološkim in umetniškim dejavnostim. V starem Egiptu so bili davki odmerjeni glede na količino zemlje, ki jo je imel posameznik v lasti.

Kmetijstvo v Egiptu je bilo odvisno od kroženja reke Nil. Egipčani so poznali tri letne čase: Nil je bil razdeljen na tri obdobja: akhet (poplave), peret (sajenje) in shemu (žetev). Poplavna sezona je trajala od junija do septembra in je na bregovih reke nanesla plast mulja, bogatega z minerali, ki je bil idealen za gojenje poljščin. Po umiku poplavne vode je rastna sezona trajala od oktobra do februarja. Kmetje so orali in sejali semena na poljih, ki so jih namakali z jarki in kanali. V Egiptu je bilo malo padavin, zato so se kmetje pri zalivanju pridelkov zanašali na Nil.^p514 Od marca do maja so kmetje s srpi pospravljali pridelke, ki so jih nato mlatili z mlatilnico, da so slamo ločili od zrnja. Z mlatenjem so iz zrnja odstranili pleve, zrnje pa so nato zmleli v moko, iz njega skuhali pivo ali ga shranili za poznejšo uporabo. ^p506

Lan so gojili zaradi vlaken njegovih stebel. Ta vlakna so razcepili po dolžini in jih spredli v nit, ki so jo uporabljali za tkanje platnenih platen in izdelavo oblačil. Papirus, ki je rasel na bregovih reke Nil, so uporabljali za izdelavo papirja. Zelenjavo in sadje so gojili na vrtovih v bližini bivališč in na višjih legah, ki so jih morali zalivati ročno. Zelenjava je vključevala por, česen, melone, buče, stročnice, solato in druge pridelke, poleg grozdja, iz katerega so delali vino. ^{p577; 630}

Večino živali so imeli za hrano. Nekatere živali so bile domače živali. V Egiptu so bile pomembne vse vrste živali. Stari Egipčani so razumeli živali. Hranili so koze, prašiče, race, krave in gosi.

Relief na grobu prikazuje delavce, ki pod vodstvom nadzornika orjejo polja, pobirajo pridelke in mlatijo žito.

Sennedjem svoja polja orje s parom volov, ki jih uporablja kot tovorno živino in vir hrane.

Medicina

Stari Egipčani so imeli za svoj čas zelo napredno medicinsko znanje. Opravljali so kirurške posege, nastavljali zlomljene kosti in poznali celo zdravila. Nekatera zdravila, ki so jih uporabljali stari Egipčani, so bila med in materino mleko ali mleko gazele. Ne le, da sta imeli zdravilno vrednost, uporabljali naj bi ju tudi za odganjanje zlih duhov in demonov. O tem, kako dobri so bili v zdravilstvu, se najlažje prepričamo, če si ogledamo medicinske papiruse, ki so se ohranili do današnjih dni. Papirus Edwina Smitha je najstarejši ohranjeni kirurški dokument na svetu, ki je nastal okoli leta 1600 pred našim štetjem. V besedilu so podrobno opisani anatomija ter pregled, diagnoza, zdravljenje in prognoza 48 vrst zdravstvenih težav.

Piramide

Staroegipčanske piramide so oblikovane kamnite zidane strukture. So najbolj znane piramidne strukture in ene največjih zgradb na svetu. V Egiptu je bilo odkritih več kot 130 piramid. Večina jih je bila zgrajena na zahodni strani reke Nil na puščavskih območjih. Egipčanske piramide pogosto vsebujejo komore in prehode. Piramide so bile zgrajene kot pokopališča egiptovskih kraljev pred začetkom starega kraljestva do konca srednjega kraljestva. Ker so Egipčani vodili pisne zapise, vemo o gradnji nekaterih piramid.

Velika piramida v Gizi je največja in najbolj znana piramida. Zgrajena je bila za faraona Khufuja. Visoka je več kot 140 metrov in so jo gradili 20 let. Uvrščena je na seznam sedmih čudes sveta. Stopenjska piramida v Sakkari je najstarejša piramida, ki stoji še danes. Zgrajena je bila leta 2630 pred našim štetjem. V njej je bil pokopan faraon Džoser. Arhitekt stopničaste piramide je bil Imhotep.

Drugi dosežki

V Egiptu je bilo inženirstvo pomembna dejavnost. Inženirji so znali izmeriti in določiti razdaljo med dvema točkama. Zasnovali in izdelali so piramide, ki so geometrijsko skoraj popolne. Izdelovali so cement in razvili obsežna namakalna omrežja.

Pomembna je bila tudi znanost. V Egiptu so uporabljali matematiko, pri gradnji piramid pa so uporabili zlato rezilo.

Druga sposobnost Egipčanov je bila izdelava stekla. Arheologi so v grobnicah po vsej državi našli veliko kosov biserov, kozarcev, figur in okraskov. Leta 2005 so našli ostanke starodavne steklarske tovarne.

Časovna os

Predindustrijska

3500 let pred našim štetjem: izumljena je namizna igra Senet
3500 let pred našim štetjem: nastala je fajansa, najstarejša glinena posoda na svetu.

Dinastični

3300 let pred našim štetjem: Prvič so bile izdelane bronaste umetnine
3200 let pred našim štetjem: nastanejo hieroglifi
3100 BC: Decimalni sistem v uporabi
3100 let pred našim štetjem: rudarjenje na gori Sinaj
3100 let pred našim štetjem: v egipčanskem mestu Abydos začnejo graditi ladje.
3000 let pred našim štetjem: trgovanje med Egiptom in Palestino
3000 let pred našim štetjem: uporaba bakrenih vodovodnih napeljav
3000 let pred našim štetjem: Prvič je bil uporabljen papirus ali starodavni papir.
3000 let pred našim štetjem: prva dokumentirana uporaba zdravil
2900 let pred našim štetjem: morda prva uporaba jekla v antičnem svetu
2700 let pred našim štetjem: Prva operacija
2700 let pred našim štetjem: inženirji uporabljajo geodezijo
2700 let pred našim štetjem: Hieroglifi ne prikazujejo več le majhnih sličic besed, temveč temeljijo na zvokih.
2600 let pred našim štetjem: nastanek velikih piramid v Gizi
2600 let pred našim štetjem: Pojavijo se ladijske ekspedicije
2600 let pred našim štetjem: prva uporaba bark
2600 let pred našim štetjem: nastane Džoserjeva piramida
2600 let pred našim štetjem: nastanek Menkaurejeve piramide in Rdeče piramide
2200 pr. n. št.: vlada v Egiptu je propadla, kar pomeni, da je veliko različnih ljudi poskušalo postati kralj.
1900 pr. n. št.: možna vzpostavitev kanala od Nila do Rdečega morja
1650 pr. n. št.: napisan je matematični papirus Rhind, ki prikazuje znanje geometrije, aritmetike in algebre.
1600 let pred našim štetjem: napisan je papirus Edwina Smitha, ki kaže na poznavanje naprednih medicinskih tehnik.
1550 pr. n. št.: nastane Ebersov medicinski papirus, prvi dokument na temo tumorjev.
1500 let pred našim štetjem: steklarstvo
1258 PR. N. ŠT: Prva znana mirovna pogodba (Ramzes II.)
1160 pr. n. št.: nastane Turinski papirus, prvi geološki in topografski zemljevid.

Sorodne strani

Staro egiptovsko kraljestvo
Srednje egiptovsko kraljestvo
Novo kraljestvo
Hačepsut
Ramzes II.
Kleopatra VII

Vprašanja in odgovori

V: V katerem časovnem obdobju je obstajal Stari Egipt?

O: Stari Egipt ali kraljestvo Kemet je obstajal od približno leta 3150 pred našim štetjem do leta 30 pred našim štetjem, ko ga je napadlo rimsko cesarstvo.

V: Kje se je nahajal Stari Egipt?

O: Starodavni Egipt je ležal ob reki Nil, njegova dežela pa je segala od delte Nila do Nubije, kraljestva, ki je danes večinoma v Sudanu.

V: Kako so Egipčani poskrbeli za dober pridelek?

O: Voda iz Nila je Egipčanom zagotavljala dobre pridelke, saj so lahko pridelke pridelovali tudi po poplavah.

V: Kakšno pisavo so uporabljali?

O: Egipčani so ustvarili način pisanja s hieroglifi.

V: Kakšne vrste zgradb so gradili?

O: Egipčani so gradili velike templje in grobnice.

V: Kakšno gospodarstvo so imeli?

O: Egipčani so trgovali z drugimi območji in imeli močno vojsko. Njihovi duhovniki so bili močni in bogati, njihovi vladarji, imenovani faraoni, pa naj bi bili blizu bogovom.

V: Kakšno vero so prakticirali?

O: Staroegipčanska družba je verovala v številne bogove.