Stari Egipt

Zgodovina

Arheologi, ki preučujejo predmete, ki so jih zapustili starodavni ljudje, so ugotovili, da so ljudje ob Nilu živeli že zelo dolgo. Rodovitne poplavne ravnice Nila so ljudem omogočile, da so začeli kmetovati. V 10. tisočletju pred našim štetjem so ljudje v Egiptu začeli gojiti žita, kot sta pšenica in ječmen. Ker so se ukvarjali s poljedelstvom, so se zadrževali na enem mestu, ker pa so bili naseljeni, je njihova družba postala bolj zapletena. To je bil pomemben korak v zgodovini človeške civilizacije.

To obdobje egipčanske zgodovine imenujemo preddinastično, saj je nastalo pred oblikovanjem velikih dinastičnih kraljestev. Do približno 5500 let pred našim štetjem so se majhna plemena, ki so živela v dolini Nila, razvila v več kultur. Vsako od njih je začelo gojiti poljščine in živali. Vsako je imelo svoje vrste keramike in osebnih predmetov, kot so glavniki, zapestnice in biseri. V Zgornjem Egiptu, južnem delu države, je bila ena najzgodnejših kultur badarijanska. Znana je po visokokakovostni keramiki, kamnitem orodju in uporabi bakra. Sledili sta jim amratijska in gerzijska kultura.

Različna obdobja starodavne egipčanske zgodovine so:

• Predindustrijsko obdobje (5500-3000 let pred našim štetjem)
• Zgodnje dinastično obdobje (1. in 2. dinastija, 3000 - 2700 pr. n. št.)
• Staro kraljestvo (3. do 6. dinastija, 2700 - 2180 pr. n. št.)
• Prvo vmesno obdobje (7. do 11. dinastija, 2180-2050 pr. n. št.)
• Srednje kraljestvo (11. do 14. dinastija, 2080 - 1640 pr. n. št.)
• Drugo vmesno obdobje (15. do 17. dinastija, 1640-1560 pr. n. št.; Hiksi)
• Novo kraljestvo (18. do 20. dinastija, 1560-1070 pr. n. št.)
• Tretje vmesno obdobje (21. do 25. dinastija, 1070-664 pr. n. št.)
• Pozno obdobje (26. do 31. dinastija, 664-323 pr. n. št.; Perzijci)
• grško-rimski Egipt (323-30 pr. n. št.; od ptolemajskega do rimskega obdobja)

Vmesna obdobja so vključevala obdobja, ko je tradicionalni sistem propadel, se je država razdelila ali so jo napadli tuji vladarji. Egiptovska kultura in podnebje sta bila v primerjavi z drugimi deli Bližnjega vzhoda razmeroma stabilna. Kljub temu so imeli nekaj obdobij, ko je bila njihova vlada postavljena pod vprašaj in včasih strmoglavljena.

Vlada

Starodavni Egipt je bil razdeljen na več različnih okrožij, imenovanih sepati. Prve razdelitve so nastale v predinastičnem obdobju, vendar so bile to majhne mestne države, ki so si vladale same. Ko je na oblast prišel prvi faraon, so sepati ostali in so bili podobni okrožjem v mnogih današnjih državah. Dolgo časa so ostali pravzaprav enaki - bilo jih je 42 in vsakemu je vladal guverner, ki ga je izbral faraon. V poznejših letih so se okrožja imenovala nome, guverner pa nomarh.

V starem Egiptu je bilo veliko različnih davkov, vendar ni bilo pravega denarja, zato so ljudje drug drugemu plačevali z blagom ali delom. Človek, ki je nadzoroval pobiranje davkov, je bil pisar in vsak pobiralec davkov v Egiptu mu je moral vsak dan povedati, koliko davkov je zbral. Vsaka oseba je plačevala različne davke glede na delo, ki ga je opravljala: obrtniki so plačevali z blagom, lovci in ribiči s hrano, vsako gospodinjstvo v državi pa je moralo vsako leto plačati davek na delo, saj je pomagalo pri delu za državo, na primer pri rudarjenju ali gradnji kanalov. Veliko bogatih Egipčanov je plačevalo revnejšim ljudem, da so to delali zanje.

V Narmerjevi paleti je zapisana združitev Gornjega in Spodnjega Egipta, ~3200 let pred našim štetjem. Izvirnik v Egipčanskem muzeju v Kairu.

Jezik in pisanje

Jezik

Jezik lahko razdelimo na šest časovnih obdobij:

1. arhaični egipčanski jezik (pred letom 3000 pr. n. št.). Ta jezik so našli na izveskih na keramiki.
2. staroegipčanski jezik (3000 do 2000 let pred našim štetjem). Ta jezik se je uporabljal v starem kraljestvu in prvem vmesnem obdobju. Našli so ga v piramidah ali egipčanskih grobnicah in je bil prva različica jezika, ki je imela množinski čas, kar kaže na to, da se je govorilo o več kot enem predmetu.
3. Srednja egipčanska doba (2000 pr. n. št. do 1300 pr. n. št.). Ta jezik se imenuje klasična egipčanščina. Najdemo ga na vseh predmetih in grobnicah v Egiptu, vključno z egipčanskimi krstami. V tem času so bile napisane knjige o znanosti in družbi, veliko stvari, ki jih poznamo o takratni religiji, pa je napisanih v klasični egipčanščini. Tudi ko so ljudje nehali govoriti to vrsto egipčanščine, so jo pisatelji še vedno uporabljali pri pisanju knjig.
4. Poznoegipčanski (1300 pr. n. št. do 700 pr. n. št.). To je jezik Novega kraljestva, ki je bilo najboljše obdobje v zgodovini Egipta. V tem času se je delilo veliko znanja, zato imamo veliko zelo starih knjig, ki so bile napisane v poznem egipčanskem jeziku. Mnogi verjamejo, da je bila ta različica jezika zelo podobna jeziku, ki so ga govorili Egipčani.
5. Demotska egipčanska (700 let pred našim štetjem do 400 let našega štetja)
6. koptski egipčanski jezik (300 n. št. do 1700 n. št.)

Pisanje

Hieroglifi

Egipt je imel pisavo, imenovano hieroglifi, ki je eden od dveh najstarejših pisnih jezikov (drugi je sumerski klinopis). Hieroglifska pisava je nastala približno 3200 let pred našim štetjem in je sestavljena iz približno 500 simbolov. Hieroglif lahko predstavlja besedo, zvok ali nemi določevalni znak (ki pojasnjuje, kaj znak pomeni). Isti simbol ima lahko v različnih okoliščinah različne namene. Hieroglifi so bili namenjeni javnosti, uporabljali so se na kamnitih spomenikih in v grobnicah. To je bila umetnost, pogosto pa tudi politična propaganda.

Hieratska pisava

Pisava, ki so jo uporabljali duhovniki za vsakodnevno pisanje na papirus, les ali blago. Pri vsakdanjem pisanju so pisarji uporabljali kurzivno pisavo, imenovano hieratična, ki je bila hitrejša in lažja. Medtem ko se uradni hieroglifi lahko berejo v vrsticah ali stolpcih v obeh smereh (čeprav se običajno pišejo od desne proti levi), se je hieratična pisava vedno pisala od desne proti levi, običajno v vodoravnih vrsticah.

Demotska pisava

Pisava, ki jo uporabljajo običajni ljudje. Nova oblika pisave, demotska, je postala glavni način pisanja. Prav ta oblika pisave in formalni hieroglifi spremljajo grško besedilo na Rozetinem kamnu.

Koptska pisava

Koptska pisava je spremenjena grška abeceda. Koptski jezik je zadnja stopnja egipčanskega jezika (sodobni Egipčani govorijo narečje arabščine).

Literatura

Nekaj staroegipčanske literature se je ohranilo do današnjih dni. Obstajajo učna besedila, kot so Ptahhotepove maksime, Amenemopova navodila in Ebersov papirus. Ebersov papirus je eno najzgodnejših medicinskih besedil, ki so bila kdaj koli najdena. Obstajajo tudi pesmi in zgodbe.

• Zgodba o Sinuheju

Staroegipčanska skrivnostni umor, napisan okoli leta 1800 pred našim štetjem.

• Papirus Ipuwer

Pesem o propadu egipčanske družbe - nekateri menijo, da gre za zgodbo iz knjige Exodus, ki je del judovskega/krščanskega Svetega pisma.

• Papirus Westcar

Niz zgodb o faraonu Khufu, ki jih pripovedujejo njegovi sinovi.

• Papirus Harris I

Najdaljši papirus, ki so ga kdaj koli našli v Egiptu.

• Zgodba o Wenamunu

Starodavna pustolovska zgodba o duhovniku, ki gre po darila h kralju.

Rosetski kamen (približno 196 let pred našim štetjem) je jezikoslovcem omogočil začetek dešifriranja hieroglifov. Britanski muzej


Pisanje na zidu grobnice


Hieroglifi


Najstarejši primer hieratične pisave, uporabljene za kirurški dokument, iz leta 1600 pred našim štetjem


Demotska pisava na kamnu iz Rosette


Koptski napis

Religija

Religija je bila za stare Egipčane zelo pomembna. Za Egipčane so bile živali svete in so jih častili. Zato so Egipčani zelo zgodaj udomačili živali ali jih naredili za hišne ljubljenčke in zanje zelo dobro skrbeli. Središče vsakega egipčanskega mesta je bil tempelj, ki so ga poleg verskih storitev uporabljali za vse, od mestne hiše do univerze.

Ker so bili Egipčani zelo verni, so ustvarili veliko umetnin svojih bogov. Ta umetnost prikazuje različne vrste božanskih ali svetih bitij, vključno s faraonom, ki je veljal za boga.

Egipčanom je bilo zelo pomembno tudi posmrtno življenje, zato so znani po tem, da so mumificirali svoje mrtve. Te mumije so danes pomembne za znanstvenike, saj jim povedo, kako so živeli Egipčani.

Vsi bogovi so bili pomembni, vendar so bili nekateri pomembnejši od drugih. Primer boginje je Izida, boginja neba. Drug primer pomembnega boga je Ra, ki je bil bog sonca. Manj znan bog Nila in krokodilov se je imenoval Sobek, kar je precej nenavadno ime. Bastet je bila boginja mačk, zato so stari Egipčani v njeno čast mumificirali mačke, bila je tudi boginja zaščite, veselja in družine.

Piramide v Gizi

Kmetijstvo

Bogata rodovitna zemlja je bila posledica vsakoletnih poplav reke Nil. Starodavni Egipčani so tako lahko pridelali obilo hrane, kar je prebivalcem omogočilo, da so več časa in sredstev namenili kulturnim, tehnološkim in umetniškim dejavnostim. V starem Egiptu so bili davki odmerjeni glede na količino zemlje, ki jo je imel posameznik v lasti.

Kmetijstvo v Egiptu je bilo odvisno od kroženja reke Nil. Egipčani so poznali tri letne čase: Nil je bil razdeljen na tri obdobja: akhet (poplave), peret (sajenje) in shemu (žetev). Poplavna sezona je trajala od junija do septembra in je na bregovih reke nanesla plast mulja, bogatega z minerali, ki je bil idealen za gojenje poljščin. Po umiku poplavne vode je rastna sezona trajala od oktobra do februarja. Kmetje so orali in sejali semena na poljih, ki so jih namakali z jarki in kanali. V Egiptu je bilo malo padavin, zato so se kmetje pri zalivanju pridelkov zanašali na Nil.^p514 Od marca do maja so kmetje s srpi pospravljali pridelke, ki so jih nato mlatili z mlatilnico, da so slamo ločili od zrnja. Z mlatenjem so iz zrnja odstranili pleve, zrnje pa so nato zmleli v moko, iz njega skuhali pivo ali ga shranili za poznejšo uporabo. ^p506

Lan so gojili zaradi vlaken njegovih stebel. Ta vlakna so razcepili po dolžini in jih spredli v nit, ki so jo uporabljali za tkanje platnenih platen in izdelavo oblačil. Papirus, ki je rasel na bregovih reke Nil, so uporabljali za izdelavo papirja. Zelenjavo in sadje so gojili na vrtovih v bližini bivališč in na višjih legah, ki so jih morali zalivati ročno. Zelenjava je vključevala por, česen, melone, buče, stročnice, solato in druge pridelke, poleg grozdja, iz katerega so delali vino. ^{p577; 630}

Večino živali so imeli za hrano. Nekatere živali so bile domače živali. V Egiptu so bile pomembne vse vrste živali. Stari Egipčani so razumeli živali. Hranili so koze, prašiče, race, krave in gosi.

Relief na grobu prikazuje delavce, ki pod vodstvom nadzornika orjejo polja, pobirajo pridelke in mlatijo žito.


Sennedjem svoja polja orje s parom volov, ki jih uporablja kot tovorno živino in vir hrane.

Medicina

Stari Egipčani so imeli za svoj čas zelo napredno medicinsko znanje. Opravljali so kirurške posege, nastavljali zlomljene kosti in poznali celo zdravila. Nekatera zdravila, ki so jih uporabljali stari Egipčani, so bila med in materino mleko ali mleko gazele. Ne le, da sta imeli zdravilno vrednost, uporabljali naj bi ju tudi za odganjanje zlih duhov in demonov. O tem, kako dobri so bili v zdravilstvu, se najlažje prepričamo, če si ogledamo medicinske papiruse, ki so se ohranili do današnjih dni. Papirus Edwina Smitha je najstarejši ohranjeni kirurški dokument na svetu, ki je nastal okoli leta 1600 pred našim štetjem. V besedilu so podrobno opisani anatomija ter pregled, diagnoza, zdravljenje in prognoza 48 vrst zdravstvenih težav.

Piramide

Staroegipčanske piramide so oblikovane kamnite zidane strukture. So najbolj znane piramidne strukture in ene največjih zgradb na svetu. V Egiptu je bilo odkritih več kot 130 piramid. Večina jih je bila zgrajena na zahodni strani reke Nil na puščavskih območjih. Egipčanske piramide pogosto vsebujejo komore in prehode. Piramide so bile zgrajene kot pokopališča egiptovskih kraljev pred začetkom starega kraljestva do konca srednjega kraljestva. Ker so Egipčani vodili pisne zapise, vemo o gradnji nekaterih piramid.

Velika piramida v Gizi je največja in najbolj znana piramida. Zgrajena je bila za faraona Khufuja. Visoka je več kot 140 metrov in so jo gradili 20 let. Uvrščena je na seznam sedmih čudes sveta. Stopenjska piramida v Sakkari je najstarejša piramida, ki stoji še danes. Zgrajena je bila leta 2630 pred našim štetjem. V njej je bil pokopan faraon Džoser. Arhitekt stopničaste piramide je bil Imhotep.

Drugi dosežki

V Egiptu je bilo inženirstvo pomembna dejavnost. Inženirji so znali izmeriti in določiti razdaljo med dvema točkama. Zasnovali in izdelali so piramide, ki so geometrijsko skoraj popolne. Izdelovali so cement in razvili obsežna namakalna omrežja.

Pomembna je bila tudi znanost. V Egiptu so uporabljali matematiko, pri gradnji piramid pa so uporabili zlato rezilo.

Druga sposobnost Egipčanov je bila izdelava stekla. Arheologi so v grobnicah po vsej državi našli veliko kosov biserov, kozarcev, figur in okraskov. Leta 2005 so našli ostanke starodavne steklarske tovarne.

Časovna os

Predindustrijska

• 3500 let pred našim štetjem: izumljena je namizna igra Senet
• 3500 let pred našim štetjem: nastala je fajansa, najstarejša glinena posoda na svetu.

Dinastični

• 3300 let pred našim štetjem: Prvič so bile izdelane bronaste umetnine
• 3200 let pred našim štetjem: nastanejo hieroglifi
• 3100 BC: Decimalni sistem v uporabi
• 3100 let pred našim štetjem: rudarjenje na gori Sinaj
• 3100 let pred našim štetjem: v egipčanskem mestu Abydos začnejo graditi ladje.
• 3000 let pred našim štetjem: trgovanje med Egiptom in Palestino
• 3000 let pred našim štetjem: uporaba bakrenih vodovodnih napeljav
• 3000 let pred našim štetjem: Prvič je bil uporabljen papirus ali starodavni papir.
• 3000 let pred našim štetjem: prva dokumentirana uporaba zdravil
• 2900 let pred našim štetjem: morda prva uporaba jekla v antičnem svetu
• 2700 let pred našim štetjem: Prva operacija
• 2700 let pred našim štetjem: inženirji uporabljajo geodezijo
• 2700 let pred našim štetjem: Hieroglifi ne prikazujejo več le majhnih sličic besed, temveč temeljijo na zvokih.
• 2600 let pred našim štetjem: nastanek velikih piramid v Gizi
• 2600 let pred našim štetjem: Pojavijo se ladijske ekspedicije
• 2600 let pred našim štetjem: prva uporaba bark
• 2600 let pred našim štetjem: nastane Džoserjeva piramida
• 2600 let pred našim štetjem: nastanek Menkaurejeve piramide in Rdeče piramide
• 2200 pr. n. št.: vlada v Egiptu je propadla, kar pomeni, da je veliko različnih ljudi poskušalo postati kralj.
• 1900 pr. n. št.: možna vzpostavitev kanala od Nila do Rdečega morja
• 1650 pr. n. št.: napisan je matematični papirus Rhind, ki prikazuje znanje geometrije, aritmetike in algebre.
• 1600 let pred našim štetjem: napisan je papirus Edwina Smitha, ki kaže na poznavanje naprednih medicinskih tehnik.
• 1550 pr. n. št.: nastane Ebersov medicinski papirus, prvi dokument na temo tumorjev.
• 1500 let pred našim štetjem: steklarstvo
• 1258 PR. N. ŠT: Prva znana mirovna pogodba (Ramzes II.)
• 1160 pr. n. št.: nastane Turinski papirus, prvi geološki in topografski zemljevid.

Sorodne strani

• Staro egiptovsko kraljestvo
• Srednje egiptovsko kraljestvo
• Novo kraljestvo
• Hačepsut
• Ramzes II.
• Kleopatra VII