Vino: definicija, vrste, pridelava, peneča vina in zgodovina

Vino je alkoholna pijača. Beseda vino se običajno uporablja za pijače, narejene iz grozdnega soka, čeprav ljudje alkoholne pijače, narejene iz soka drugega sadja (na primer sliv ali robid), včasih imenujejo "vino". V tem članku je obravnavano samo vino, narejeno iz grozdja.

Vino nastane s fermentacijo sladkorja v grozdju. Poznamo dve glavni vrsti vina, rdeče in belo vino. Rdeče vino je narejeno iz rdečega grozdja v stiku z lupino, belo vino pa iz rdečega in belega grozdja, vendar brez stika z lupino. Rožno vino (rosé) nastane, kadar rdeče grozdje ostane v stiku s kožico zelo kratek čas. Barva izvira iz kožice, zato ob kratkem stiku s kožico vino ne bo postalo rdeče, ampak rožnato (rose wine). Vino ima včasih v sebi mehurčke; takšno vino se imenuje peneče vino. Najbolj priljubljena peneča vina so šampanjec, ki prihaja iz Francije, in spumante iz Italije.

Ljudje pridelujejo vino že približno 5000 let.

Vino je priljubljena pijača v številnih državah. Države, ki spijejo največ vina (na podlagi podatkov iz leta 2000), so:

1. Francija
2. Italija
3. ZDA
4. Nemčija
5. Španija
6. Argentina
7. Združeno kraljestvo
8. Kitajska
9. Rusija
10. Romunija
11. Libanon.

Če pa sestavite seznam držav, v katerih povprečni prebivalec spije največ vina, je seznam drugačen:

Luksemburg, Francija, Italija, Portugalska, Hrvaška, Švica, Španija, Argentina, Urugvaj in Slovenija.

Vino pridelujejo v številnih državah. Države, v katerih pridelajo največ vina (po podatkih iz leta 2015), so:

Italija, Francija, Španija, ZDA, Argentina, Čile, Avstralija, Južna Afrika, Kitajska in Nemčija.

Vrste vina in osnovne značilnosti

Poleg osnovne delitve na rdeče, belo in rožnato vino ločimo vina tudi glede na svežino, telo (lahko, srednje, polno), vsebnost sladkorja (suho, polsuho, polsladko, sladko) in staranje (mlado ali za daljše staranje). Rdeča vina imajo običajno več taninov (iz kožice in pečk), kar daje strukturo in možnost staranja. Bela vina so običajno bolj kisla in sveža. Pri opisovanju vina pogosto uporabljamo izraze, kot so aroma, bouquet, kislost, tanini, sladkost in pookus.

Pridelava vina

Osnovni koraki pridelave vina so: trgatev grozdja, drobljenje ali prešanje (odvisno od vrste vina), fermentacija, bistrenje in staranje. Fermentacijo običajno povzroči kvasovka (naravna ali vnaprej izbrana), ki pretvori sladkor v alkohol in ogljikov dioksid. Temperatura fermentacije, čas stika z lupino ter uporaba lesa (na primer hrastovih sodov) močno vplivajo na okus in strukturo vina.

Za rdeče vino je običajno potrebna daljša maceracija (stik med sokom in kožico), kar izvleče barvo, tanine in arome. Za belo vino pogosto takoj prešajo grozd, da se sok loči od trdnih delcev in kožice. Nekatera vina se starajo v jeklenih posodah (hranijo svežino in sadne arome), druga v lesenih sodih (dodajo vaniljeve, začimbne in oksidativne note).

Peneča vina

Peneča vina se razlikujejo po metodi pridobivanja mehurčkov. Najbolj znani načini so tradicionalna metoda (metoda champenoise), kjer druga fermentacija poteka v steklenici — primer je šampanjec, ki prihaja iz Francije, ter Charmatova metoda, kjer druga fermentacija poteka v velikih tlakovanih inox posodah (primer: prosecco). Kakovost penečega vina je odvisna od fine mehurčaste strukture, kisline, okusa in dolžine zorenja 'on lees' (na usedlini kvasovk).

Zgodovina

Pravimo, da ljudje pridelujejo vino več tisoč let; najstarejše sledove proizvodnje vina so arheologi našli v regijah Kaukaza in srednjevzhodne Azije, vendar je vinarstvo nato razširilo po Sredozemlju. V antični Grčiji in Rimu je vino imelo pomembno družbeno in versko vlogo ter je bilo predmet trgovine in razvoja vinogradniških tehnik. V srednjem veku so vinarstvo ohranjali predvsem samostani. Sčasoma so se razširile sorte grozdja, tehnike kleti in klasifikacije, ki danes tvorijo osnovo sodobnega vinarstva.

Poraba, pridelava in regije

Poraba vina in količine pridelave se razlikujejo po državah. Večje proizvajalke (npr. Italija, Francija, Španija) in velike potrošniške države (npr. ZDA) igrajo pomembno vlogo v globalnem trgu. Po prebivalcu pa so vodilne manjše države, kot je Luksemburg, ter tradicionalne vinorodne države kot Francija, Italija in Španija.

Hranjenje, serviranje in kombiniranje s hrano

Vino je najbolje servirati pri primerni temperaturi: rdeča vina običajno malce toplejša (približno 15–18 °C), bela in rožnata vina hladnejša (približno 8–12 °C), peneča vina še hladnejša (6–10 °C). Shranjujemo ga v temnem, hladnem in stabilnem okolju; nekatera vina so primerna za daljše staranje, druga je najbolje popiti mlada. Pri kombiniranju z jedmi upoštevamo telo vina in intenzivnost okusov: lahka bela pri ribah in perutnini, polna rdeča pri rdečem mesu in zrelih sirovih.

Kakovostne označbe, sorte in zdravje

V mnogih državah velja sistem zaščite porekla in kakovosti (npr. AOC, DOC/G, PDO), ki ureja sorte, pridelavo in označevanje vina. Med najrazširjenejšimi sortami grozdja so Cabernet Sauvignon, Merlot, Pinot Noir, Syrah (Shiraz), Chardonnay, Sauvignon Blanc in Riesling. Vino vsebuje približno 8–15 % alkohola, odvisno od vsebnosti sladkorja in poteka fermentacije.

Zmerno uživanje vina (zlasti rdečega) se včasih omenja v povezavi z nekaj pozitivnimi učinki na srčno-žilni sistem zaradi antioksidantov (na primer resveratrol), vendar prekomerno pitje prinaša resna zdravstvena tveganja. Zato veljajo priporočila o zmernosti in izogibanju alkoholu pri določenih skupinah ljudi (nosečnice, vozniki, osebe z nekaterimi boleznimi).

Zaključek

Vino je bogata in raznolika pijača z dolgo zgodovino, ki združuje naravne procese, kulturne običaje in tehnološki razvoj. Razumevanje osnov vrst vina, proizvodnje in pravilnega serviranja pomaga pri uživanju in izbiri vina, primernem za posamezno priložnost ali jed.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je vino?

V: Ali obstajajo še druge vrste vina?

V: Ali ta članek govori o vseh vrstah vina?

V: Kako se običajno opisuje vino?

V: Ali vino vsebuje alkohol?

V: Iz katere vrste sadja lahko naredimo vino?

Išči po črki