Nemčija: Zvezna republika – zgodovina, geografija in ključni podatki

Nemčija je pridobila pomen Svetega rimskega cesarstva nemškega naroda, ki je bil prvi rajh (ta beseda pomeni cesarstvo). Začel ga je Karel Veliki, ki je leta 800 postal prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, trajal pa je do leta 1806, ko so potekale Napoleonove vojne.

Drugi rajh se je začel s pogodbo iz Versaillesa leta 1871. Največja država v novem nemškem cesarstvu je bila Prusija. Vladarji so se imenovali cesarji ali "nemški cesarji", vendar se niso imenovali "nemški cesarji". V cesarstvu je bilo veliko manjših držav, vendar ne Avstrija. Nemčija je ostala cesarstvo 50 let.

Leta 1866 je Prusija zmagala v vojni proti Avstriji in njenim zaveznikom. V tem času je Prusija ustanovila Severnonemško konfederacijo. Pogodba o združitvi Nemčije je bila sklenjena po zmagi Nemčije v francosko-pruski vojni s Francijo leta 1871. V prvi svetovni vojni se je Nemčija pridružila Avstro-Ogrski in ponovno napovedala vojno Franciji. Vojna je na zahodu potekala počasi in se spremenila v vojno v jarkih. Na obeh straneh je bilo ubitih veliko ljudi, ne da bi zmagali ali izgubili. Na vzhodni fronti so se vojaki borili z ruskim imperijem in tam zmagali, potem ko so se Rusi predali. Vojna se je končala leta 1918, ker Nemci na zahodu niso mogli zmagati in so se predali. Tudi nemški cesar se je moral odpovedati svoji oblasti. Francija je Nemčiji odvzela Alzacijo, Poljska pa je dobila koridor v Danzigu. Po revoluciji se je končal drugi rajh in začela se je demokratična Weimarska republika.

Po vojni je bilo v Nemčiji veliko težav z denarjem zaradi Versajske mirovne pogodbe, po kateri je morala Nemčija plačati stroške prve svetovne vojne in svetovne velike gospodarske krize.

Tretji rajh je bil nacistična Nemčija; trajal je 12 let, od leta 1933 do 1945. Začel se je, ko je Adolf Hitler postal vodja vlade. Reichstag (parlament) je 23. marca 1933 sprejel zakon o pooblastitvi, ki je Hitlerjevi vladi omogočil, da je vodila državo brez pomoči Reichstaga in predsedstva. S tem je dobil popoln nadzor nad državo in vlado. Hitler je dejansko postal diktator.

Hitler je želel združiti vse Nemce v eno državo, kar je dosegel z zavzetjem krajev, kjer so živeli Nemci, na primer Avstrije in Češkoslovaške; Hitler je želel tudi zemljo na Poljskem, ki je bila v nemški lasti pred letom 1918, vendar mu je Poljska ni hotela dati. Nato je napadel Poljsko. S tem se je 1. septembra 1939 začela druga svetovna vojna. Na začetku vojne je Nemčija zmagovala in celo uspešno napadla Francijo. Uspelo ji je zavzeti večji del Evrope. Vendar je Nemčija leta 1941 napadla Sovjetsko zvezo in po bitki pri Kursku se je nemška vzhodna fronta začela počasi umikati do konca vojne. Nemčija je 8. maja 1945 po zavzetju Berlina obupala, Hitler pa se je teden dni prej ubil. Zaradi vojne je Nemčija izgubila veliko nemškega ozemlja vzhodno od črte Odra-Nisa, Nemčija pa je bila 45 let razdeljena na Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Med vojno so se v nacistični Nemčiji zgodili tudi drugi dogodki, med drugim holokavst, množični genocid nad Judi in drugimi narodi, za katerega so bili nekateri nacisti kaznovani na nürnberškem procesu.

Leta 1989 so se v Vzhodni Nemčiji začele reforme, ki so pripeljale do odprtja berlinskega zidu in konca socialistične vladavine v Nemčiji. Ti dogodki so v Nemčiji znani pod imenom Wende ali Friedliche Revolution (mirna revolucija). Vzhodna Nemčija se je nato leta 1990 pridružila Zahodni Nemčiji. Nova Nemčija je del Evropske unije.

Nemčija je ustavna zvezna demokracija. Njena politična pravila izhajajo iz "ustave", imenovane temeljni zakon (Grundgesetz), ki jo je leta 1949 napisala Zahodna Nemčija. Ima parlamentarni sistem, parlament pa izvoli vodjo vlade, zveznega kanclerja (Bundeskanzler). Sedanja kanclerka Angela Merkel je ženska, ki je živela v Vzhodni Nemčiji.

Državljani Nemčije vsake štiri leta volijo parlament, imenovan Bundestag (zvezna skupščina). Člani vlad 16 nemških držav (Bundesländer) delajo v Zveznem svetu (Bundesrat). Bundesrat lahko pomaga pri sprejemanju nekaterih zakonov.

Vodja države je zvezni predsednik (Bundespräsident). Ta oseba nima dejanskih pristojnosti, lahko pa odredi volitve v Bundestag. Sedanji predsednik je Frank-Walter Steinmeier (SPD).

Sodna veja oblasti (del nemške politike, ki se ukvarja s sodišči) ima Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht). To lahko ustavi vsak akt zakonodajalcev ali drugih voditeljev, če menijo, da je v nasprotju z nemško ustavo.

Opozicijski stranki sta Zavezništvo '90/Zeleni in Die Linke.

Nemčija je ena največjih evropskih držav. Razteza se od Severnega in Baltskega morja na severu do visokih gora Alp na jugu. Najvišja točka je Zugspitze na meji z Avstrijo, ki meri 2.962 metrov.

Severni del Nemčije je zelo nizek in raven (najnižja točka: Neuendorf-Sachsenbande, -3,54 m ali -11,6 ft). V sredini so nizke gorske verige, pokrite z obsežnimi gozdovi. Med njimi in Alpami je še ena ravnina, ki so jo ustvarili ledeniki v ledenih dobah.

V Nemčiji tečejo tudi deli najdaljših evropskih rek, kot so Ren (ki predstavlja del zahodne meje Nemčije, Odra pa je na vzhodni meji), Donava in Laba.

Države

V Nemčiji je šestnajst zveznih dežel (Bundesländer):

V teh zveznih deželah je 301 okrožje in 114 samostojnih mest, ki ne spadajo v nobeno okrožje.

Nemčija ima eno od tehnološko najmočnejših gospodarstev na svetu. Združevanje zahodne in vzhodne Nemčije ter vzpostavitev njunega gospodarstva še vedno traja dolgo in stane veliko denarja. Nemčija je največje gospodarstvo v Evropi. Septembra 2011 je bila stopnja inflacije v Nemčiji 2,5-odstotna. Stopnja brezposelnosti v Nemčiji je oktobra 2011 znašala 5,5 %.

Nemčija je ena od držav G8. Glavno industrijsko območje je Porurje.

V Nemčiji živijo večinoma Nemci in številne etnične manjšine. V Nemčiji živi vsaj sedem milijonov ljudi iz drugih držav. Nekateri imajo politični azil, drugi so gostujoči delavci (Gastarbeiter), tretji pa so njihove družine. Številni ljudje iz revnih ali nevarnih držav odhajajo v Nemčijo na varno. Številni drugi ne dobijo dovoljenja za bivanje v Nemčiji.

V Schleswig-Holsteinu na severu države živi približno 50.000 pripadnikov danske narodnosti. V Nemčiji živi tudi približno 60.000 Lužiških Srbov (slovansko ljudstvo), in sicer na Saškem in v Brandenburgu. Okoli 12.000 ljudi v Nemčiji govori frizijščino; ta jezik je najbližji živi jezik angleščini. Na severu Nemčije ljudje zunaj mest govorijo nizkosasko.

Veliko ljudi je v Nemčijo prišlo iz Turčije (približno 1,9 milijona Turkov in Kurdov). Druge manjše skupine ljudi v Nemčiji so Hrvati (0,2 milijona), Italijani (0,6 milijona), Grki (0,4 milijona), Rusi in Poljaki (0,3 milijona). Nekaj etničnih Nemcev živi tudi v stari Sovjetski zvezi (1,7 milijona), na Poljskem (0,7 milijona) in v Romuniji (0,3 milijona). Ti ljudje imajo nemške potne liste, zato jih ne štejemo med tujce. Veliko teh ljudi doma ne govori nemško.

Največja vera je krščanstvo; protestanti predstavljajo 38 % prebivalstva (večinoma na severu), katoličani pa 34 % prebivalstva (večinoma na jugu). Veliko je tudi muslimanov, medtem ko je ostalo prebivalstvo (26,3 %) neverno ali pa pripada manjšim verskim skupinam. V vzhodnih regijah, na nekdanjem ozemlju NDR (v nemščini znano kot DDR), je vernih le petina prebivalcev.

Nemčija ima eno najvišjih ravni šolstva, tehnologije in podjetij na svetu. Število mladih, ki obiskujejo univerze, je zdaj trikrat večje kot po koncu druge svetovne vojne, nemške trgovske in tehnične šole pa so med najboljšimi na svetu. Nemški dohodek v povprečju znaša 25 000 dolarjev na leto, kar pomeni, da je Nemčija družba z visoko stopnjo srednjega razreda. Obsežen sistem socialnega varstva daje ljudem denar, kadar so bolni, brezposelni ali podobno prikrajšani. Na milijone Nemcev vsako leto potuje zunaj svoje države.

Leta 2015 so se v nekaterih afriških, arabskih itd. medijih pojavila napačna poročila o tem, kako je iti in živeti v Nemčiji. Podane so bile lažne obljube o denarju, lahkem življenju in lahkih delovnih mestih. Nemčija je zelo gosto naseljena država, zlasti v mestih pa so stanovanjske razmere težke in najemnine visoke. Že leta 2014 je bilo v Nemčiji 39.000 brezdomcev in 339.000 ljudi brez stanovanja. Tukaj je povezava do nemškega videoprispevka, ki ga je pripravila nemška časopisna revija. Video govori o beguncih, ki že več kot leto dni živijo v športni telovadnici v Berlinu brez zasebnosti. V videoposnetku ljudje med drugim razpravljajo o tem, zakaj so težave z iskanjem bivalnega prostora v zabojnikih. Zabojniki so podobni tistim v begunskem taborišču Zaatari.

V nemški ustavi je zapisano, da lahko vsi ljudje verujejo v katero koli vero in da nihče ne sme nikogar diskriminirati zaradi njegove vere.

V starih časih je bila Nemčija večinoma poganska. Do 15. stoletja je bila največja vera v Nemčiji rimskokatoliška vera, vendar se je to spremenilo z velikimi verskimi spremembami, imenovanimi reformacija. Leta 1517 je Martin Luther dejal, da Katoliška cerkev uporablja vero za služenje denarja. Luther je začel protestantizem, ki je danes v Nemčiji enako velik kot katoliška religija. Pred drugo svetovno vojno sta bili približno dve tretjini Nemcev protestanti, ena tretjina pa katoličani. Na severu in severovzhodu Nemčije je bilo veliko več protestantov kot katoličanov. Danes se približno dve tretjini Nemcev (več kot 55 milijonov ljudi) imenujeta za kristjane, vendar jih večina tega ne prakticira. Približno polovica jih je protestantov, približno polovica pa rimokatoličanov. Večina nemških protestantov je pripadnikov Evangeličanskecerkve v Nemčiji. Prejšnji papež Benedikt XVI. je bil rojen v Nemčiji.

Pred drugo svetovno vojno so nemški Judje predstavljali približno en odstotek prebivalcev države. Danes je Nemčija najhitreje rastoča skupina Judov na svetu. Veliko jih je v Berlinu. Od padca berlinskega zidu se je v Nemčijo preselilo deset tisoč Judov; mnogi so prišli iz držav, ki so bile v Sovjetski zvezi. Šole, ki poučujejo o strašnih stvareh, ki so se zgodile, ko so bili na oblasti nacisti, in poučujejo proti nacističnim idejam, so pripomogle k temu, da je Nemčija postala zelo strpna do drugih ljudi in kultur, zato se zdaj veliko ljudi iz držav, ki morda niso tako strpne, preseli tja.

V Nemčiji živi približno tri milijone muslimanov, kar je 3,7 % celotnega prebivalstva. V državi je tudi veliko ateistov in agnostikov, poleg tega pa je v državi tudi približno 6 milijonov pripadnikov hinduizma in nekaj manjših skupin džainistov, budistov in zoroastrijancev. V 20. stoletju je prišlo tudi do preporoda neopoganstva.

Nemčija ima dolgo zgodovino pesnikov, mislecev, umetnikov itd. V Nemčiji je 240 gledališč, na stotine orkestrov, na tisoče muzejev in več kot 25.000 knjižnic. Te znamenitosti vsako leto obišče na milijone turistov. Nekateri največji klasični glasbeniki, vključno z Ludwigom van Beethovnom in verjetno Wolfgangom Amadeusom Mozartom, so bili Nemci. Nekateri danes najbolj cenjeni znanstveniki, kot je Albert Einstein, so Nemci.

Nemčija je vzpostavila visoko raven enakosti spolov, pravic invalidov in sprejema homoseksualnost. Homoseksualne poroke so v Nemčiji zakonite od leta 2017.

Hrana

Nemčija je znana po hrani. Hrana se razlikuje od regije do regije. V južnih regijah, kot sta Bavarska in Baden-Württemberg, si na primer hrano delijo s Švico in Avstrijo. Povsod v Nemčiji se meso uživa v obliki klobas. Čeprav se uporaba vina povečuje, je nacionalna alkoholna pijača pivo. Število Nemcev, ki pijejo pivo, je med najvišjimi na svetu. Tudi nemške restavracije so ocenjene kot druge najboljše, na prvem mestu pa je Francija.

Šport

Nogomet je najbolj priljubljen šport v Nemčiji. Nacionalna reprezentanca je štirikrat zmagala na svetovnem prvenstvu FIFA in pogosto nastopa v finalu. Najvišja nogometna liga v Nemčiji je Bundesliga. Nemškanogometna zveza (Deutscher Fußball-Bund) je največja na svetu. Nekateri najboljši nogometaši na svetu prihajajo iz Nemčije. Med njimi so Miroslav Klose, Oliver Kahn, Gerd Müller, Michael Ballack, Bastian Schweinsteiger, Franz Beckenbauer itd. Poleg tega so v Nemčiji potekali številni turnirji. Najnovejša sta bila svetovno prvenstvo v nogometu leta 2006 in žensko svetovno prvenstvo v nogometu leta 2011. Pokal Audi Cup poteka v Nemčiji vsako leto v Münchnu.

Nemčija je znana tudi po motorističnih športih. V tej državi so nastala podjetja, kot so BMW, Mercedes-Benz, Audi itd. Med uspešnimi nemškimi dirkači sta tudi Michael Schumacher in Sebastian Vettel.

Iz Nemčije prihajajo tudi uspešni teniški igralci, med njimi Steffi Graf in Boris Becker. Pred kratkim je Sabine Lisicki leta 2013 v Wimbledonu prišla v finale ženskega tenisa.

Nemčija je ena najboljših držav na olimpijskih igrah. Nemčija je tretja na seznamu držav z največ medaljami na olimpijskih igrah v zgodovini (mešano z medaljami Zahodne in Vzhodne Nemčije). Na zimskih olimpijskih igrah leta 2006 je zasedla prvo mesto, na zimskih olimpijskih igrah leta 2010 pa drugo mesto. Na poletnih olimpijskih igrah leta 2008 je Nemčija zasedla peto mesto.

• Nemčija na olimpijskih igrah
• Nemška nogometna reprezentanca
• Seznam rek v Nemčiji