Nürnberški procesi: mednarodno sojenje nacistom (1945–1949)
Nürnberški procesi (1945–1949): poglobljen pregled mednarodnega sojenja nacistom, ključna sojenja, priče, sodbe in trajni vpliv na razvoj mednarodnega prava.
Nürnberški procesi so potekali v dveh sklopih.
Prvi in najbolj znani so bili procesi proti voditeljem nacistične Nemčije. Organiziralo jih je Mednarodno vojaško sodišče (IMT). Sodniki in tožilci so bili iz štirih vojnih zaveznic, Francije, ZSSR, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike. Glavno sojenje se je začelo 20. novembra 1945 v Palais de Justice v Nürnbergu (znano tudi kot soba 600) in se končalo 1. oktobra 1946. Na začetku je bilo obtoženih 24 najvišjih predstavnikov režima; eden (Robert Ley) je storil samomor pred začetkom sojenja, zato je dejansko sodilo 22 oseb.
Glavne obtožbe so vključevale: plani in vodenje agresivnih vojn (crimes against peace), vojne zločine, zločine proti človečnosti (crimes against humanity) ter sodelovanje pri širjenju in izvajanju politik, ki so vodile v genocid, deportacije in sistematično zasužnjevanje. IMT je v pravnem smislu postavil pomembne precedense, saj je poudaril individualno odgovornost posameznikov (tudi visokih državnih in vojaških funkcionarjev) in omejil opravičila, kot je “sledil sem ukazom”.
Rezultati glavnega sojenja so bili mešani: več obtožencev je bilo obsojenih na smrt, nekateri na dolgoletno zaporno kazen, drugi pa oproščeni. Dvanajst obsojenih na smrt je bilo usmrčenih (izvedba je bila 16. oktobra 1946); eden najvplivnejših obtožencev, Hermann Göring, pa je dan pred izvršitvijo kazni storil samomor.
Nadaljnja sojenja (12 ameriških procesov)
Drugi sklop so predstavljala nadaljnja sojenja, znana kot 12 nachfolgende Prozesse, v katerih so pred ameriškim vojaškim sodiščem v isti sodni dvorani v Nürnbergu sodili številnim nižjim do srednje visokim funkcionarjem režima. Ta sojenja so potekala med letoma 1946 in 1949 in jih je organizirala ter vodila predvsem ameriška vojska.
Vrste obtožencev in predmetov sojenja so vključevale:
- zdravnike in medicinsko osebje (Doctors' Trial) zaradi medicinskih eksperimentov in zlorab v koncentracijskih taboriščih;
- učne in sodne oblasti (Judges' Trial) zaradi sodelovanja pri rasnih zakonodajah in kršitvah človekovih pravic;
- enote Einsatzgruppen, odgovornih za množične strelne poboje na Vzhodu;
- industrijalce in velike podjetnike (več procesov, med drugim proti podjetjem kot so IG Farben, Krupp in Flick) zaradi izkoriščanja prisilnega dela in sodelovanja pri vojnih zločinih;
- vodje SS, policije in upravljavci koncentracijskih taborišč (npr. Pohlovo sojenje) ter uradniki iz različnih ministrstev, odgovornih za izvajanje okupacijskih in rasnih politik.
Pomen in zapuščina
Nürnberški procesi so imeli velik pomen za razvoj mednarodnega kazenskega prava. Definirali so kategorije zločinov, kot so zločini proti človečnosti, potrdili načelo posamezne odgovornosti in prispevali k razvoju mednarodnih instrumentov, kot so Genocidna konvencija (1948) in kasnejši nabor norm poznan kot Nürnberška načela. Prav tako so postavili pravno in moralno referenco za poznejše tribunale (npr. v Haag za nekatera povojna sojenja, Mednarodno kazensko sodišče, ter posebna sodišča kot ICTY in ICTR).
Hkrati so se pojavile tudi kritike: nekateri kritiki so označili sojenja kot »zmagovito pravo« ali »victor's justice«, ker so zavezniki sodili poražencem, medtem ko niso bili preganjani vsi, ki so bili odgovorni za vojne zločine po vsej vojni. Kljub temu je splošno mnenje, da so Nürnberški procesi predstavljali ključno prelomnico pri uveljavljanju odgovornosti za množične zlorabe in ustvarili osnovo za sodobno mednarodno kazensko pravo.
Čeprav je prvotni načrt predvideval več mednarodnih sojenj s sodelovanjem vseh zavezniških sil, je hitro propadlo medsebojno sodelovanje med Sovjetsko zvezo in zahodnimi zavezniki, zato je IMT izvedel le eno veliko sojenje. Zato so ZDA same organizirale in vodile nadaljnjih 12 procesov proti drugim pomembnim sodelavcem nacističnega režima.
Sorodne strani
- Benjamin B. Ferencz
Vprašanja in odgovori
V: Katera sta bila dva sklopa nürnberških procesov?
O: Prvi sklop nürnberških procesov je organiziralo Mednarodno vojaško sodišče (IMT) in je vključeval voditelje nacistične Nemčije. Drugi sklop sojenj, znan kot nadaljevalna sojenja, je potekal v isti sodni dvorani, vendar so ga vodili samo Američani, in je vključeval naciste nižjega ranga, kot so zdravniki in uradniki nemškega zunanjega ministrstva.
V: Kdo je organiziral prvi sklop nürnberških procesov?
O: Prvi sklop nürnberških procesov je organiziralo Mednarodno vojaško sodišče (IMT).
V: Kdo je sodil in preganjal na teh procesih?
O: Med temi procesi so sodniki in tožilci prihajali iz Francije, ZSSR, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike.
V: Kdo je vodil nadaljnja sojenja?
O: Nadaljnja sojenja so vodili izključno Američani.
V: Katerim osebam so sodili na teh nadaljnjih sojenjih?
O: V teh nadaljevalnih sojenjih so sodelovale skupine nacistov nižjega ranga, kot so zdravniki in uradniki nemškega zunanjega ministrstva.
V: Kje sta potekala oba nürnberška procesa?
O: Oba sklopa nürnberških procesov sta potekala v eni sodni dvorani.
Iskati