Zaslužni papež Benedikt XVI. (latinsko: Benedictus PP. XVI; nemško: Benedikt XVI; italijansko: Benedetto XVI), rojen 16. aprila 1927 kot Joseph Aloisius Ratzinger, je zaslužni papež Katoliške cerkve. Med letoma 2005 in 2013 je bil 265. papež. Na tem položaju je bil hkrati voditelj Katoliške cerkve in vladar Mestne države Vatikan. Benedikt je bil izvoljen 19. aprila 2005 na papeškem konklavu po smrti papeža Janeza Pavla II. Papeško inavguracijsko mašo je obhajal 24. aprila 2005. Svojo katedralo, arhabaziliko svetega Janeza Lateranskega, je prevzel 7. maja 2005.

Življenje in akademska pot

Joseph Ratzinger se je rodil v Marktl am Inn v bavarski Štajerski (Nemčija). Za duhovnika je bil posvečen 29. junija 1951. Študiral je teologijo, doktoriral in kasneje pridobil habilitacijo; kot univerzitetni profesor je predaval na več nemških fakultetah, med drugim v Bonn, Münster, Tübingenu in Regensburgu. Bil je pomemben teolog 20. stoletja, svetovalec na Drugem vatikanskem koncilu in avtor številnih znanstvenih del ter knjig, najbolj znana med njimi je Introduction to Christianity (Uvod v krščanstvo).

V cerkvenem hierarhičnem delu je bil imenovan za nadškofa Münchna in Freisinga leta 1977 ter istega leta povišan v red kardinalov. Leta 1981 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za prefekta Kongregacije za nauk vere (Congregatio pro Doctrina Fidei), kjer je imel ključno vlogo pri formulaciji in varovanju cerkvenega nauka do svojega izvoljenja za papeža leta 2005.

Pontifikat (2005–2013)

Kot papež je Benedikt XVI. izpostavljal pomen teološke jasnosti, liturgične tradicije in dialoga med vero in razumnim mišljenjem. Njegov pontifikat je zaznamovalo več pomembnih dogajanj in tem:

  • teološka in pastoralna prizadevanja, vključno z nadaljevanjem poglobljenih razprav o veri in razumu ter objavo serije del o Jezusu iz Nazareta;
  • mednarodne pastoralne poti in srečanja z verniki ter voditelji držav;
  • sporne javne razprave, kot je bilo predavanje v Regensburgu (2006), ki je sprožilo kritike in proteste zaradi interpretacij v odnosu do Islamske tradicije;
  • ukrepi in reforme v cerkveni upravi in vatikanskih kongregacijah.

Med njegovim pontifikatom so se nadaljevale tudi občutljive razprave o ravnanju Cerkve v primerih spolnih zlorab duhovnikov. Benedikt je tako kot druga cerkvena vodstva prejel kritike zaradi preteklega ravnanja v nekaterih primerih, ob tem pa so se pojavile tudi obrambe njegovega osebnega prizadevanja za sanacijo in zaostritev pravil. Ta tema ostaja pomemben del ocenjevanja njegove zapuščine.

Odstop

11. februarja 2013 je Benedikt v govoru v latinščini pred kardinali napovedal svoj odstop. Kot razlog je navedel, da mu "pomanjkanje duševnih in telesnih moči" zaradi starosti onemogoča izvrševanje Petrove službe na primeren način. Njegov odstop je začel veljati 28. februarja 2013. Bil je prvi papež, ki je odstopil po papežu Gregorju XII. leta 1415; po papežu Celestinu V. leta 1294 pa je bil prvi, ki je odstopil po lastni izbiri v novejšem zgodovinskem obdobju. Kot zaslužni papež je ohranil slog njegove svetosti in naziv papeža, pri čemer se je še naprej oblačil v papeško belo.

Papež Frančišek ga je nasledil 13. marca 2013. Za upokojitev se je 2. maja 2013 preselil v prenovljeni samostan Mater Ecclesiae v Vatikanu, kjer je živel umaknjeno in redko nastopal v javnosti.

Poznejše življenje, smrt in dediščina

V letih upokojitve je Benedikt XVI. občasno objavljal teološke refleksije in ostal spoštovan kot vpliven teolog. Septembra 2020 je pri 93 letih postal najdlje živeči papež v zgodovini. Umrl je 31. decembra 2022 v Vatikanu pri 95 letih. Pogrebne slovesnosti so potekale v začetku januarja 2023 v baziliki sv. Petra; bil je pokopan po vatikanskih obredih.

Ocena Benedikta XVI. je pluralna: po eni strani velja za enega izmed največjih sodobnih katoliških teologov, avtorja pomembnih del o veri, liturgiji in Kristusu; po drugi strani pa je njegovo vodstvo in preteklo delovanje predmet kritik, predvsem v zvezi z ravnanjem Cerkve ob primerih spolnih zlorab. Njegova zapuščina vpliva na teološke razprave, cerkveno politiko in odnose med tradicijo in modernostjo v Katoliški cerkvi.

Izbrana dela in prispevki

  • Introduction to Christianity (Uvod v krščanstvo) — temeljno delo, s katerim je postal znan širši javnosti;
  • serija knjig Jesus of Nazareth (Jezus iz Nazareta) — petje o življenje in nauk Jezusa;
  • številne znanstvene razprave, eseji in govorice o teoloških, liturških in pastoralnih vprašanjih;
  • dolgoletno vodenje Kongregacije za nauk vere in vpliv na oblikovanje cerkvenega nauka v poznovatikanski dobi.