Janez Pavel II.: Življenje, pontifikat in svetovna zapuščina

Karol Józef Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Njegova starša sta bila Karol Wojtyła, ki je bil vojaški častnik, in Emilia Kaczorowska, ki je bila šivilja. Bil je najmlajši od treh otrok. Ko mu je leta 1929 umrla mati, je bil star devet let. Oče ga je podpiral, da je lahko študiral. Njegov brat je bil zdravnik. Umrl je, ko je imel Wojtyła dvanajst let. Preden je postal duhovnik, je izgubil vse člane svoje družine - sestro, brata, mater in očeta. Ukvarjal se je s športom. Najraje je igral nogomet kot vratar.

Wojtyła je obiskoval gimnazijo Marcina Wadowita v Wadowicah. Leta 1938 je na Jagelonski univerzi v Krakovu študiral dramsko igro. Delal je kot prostovoljni knjižničar. Bil je športnik, igralec in dramatik. Opravil je dvomesečno vojaško usposabljanje v Akademski legiji. To usposabljanje je bilo obvezno. Ni smel držati orožja ali streljati z njim.

Ko je bil mlad, je spoznal veliko Judov. Ti so živeli na tem območju. Leta 1939 so nacisti zaprli Jagelonsko univerzo. Vsi moški, razen invalidov, so morali imeti službo. Wojtyła je med letoma 1940 in 1944 delal v restavraciji. Delal je tudi v kamnolomu apnenca, nato pa kot prodajalec v kemični tovarni. Ni želel, da bi ga poslali v Nemčijo. Če bi ga poslali, bi se moral pridružiti nemški vojski. Njegov oče je februarja 1941 umrl zaradi srčnega napada.

29. februarja 1944 je Wojtylo povozil nemški tovornjak. Mislil je, da bodo z njim slabo ravnali. Nemški častniki so ga poslali v bolnišnico. Tam je s poškodbami glave in ramen preživel dva tedna. Takrat se je odločil, da mora postati duhovnik. Ko je zapustil bolnišnico, so mlade Poljake pošiljali na usposabljanje v Nemčijo. Pobegnil je v nadškofovo hišo. Tam se je skrival do konca vojne. V noči na 17. januar 1945 so Nemci zapustili mesto. Duhovniki, učitelj in učenci so se vrnili v semenišče. Treba je bilo opraviti veliko čiščenje. Wojtyła se je ponudil, da bo očistil stranišča.

Tisti mesec je Wojtyła našel štirinajstletno judovsko begunko Edith Zierer. Poskušala je priti do svojih staršev. Od lakote je omagala. Dal ji je hrano in ji pomagal iti na železniško postajo. Zanj je slišala šele na dan, ko je bil izvoljen za papeža.

Karol Józef Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Njegova starša sta bila Karol Wojtyła, ki je bil vojaški častnik, in Emilia Kaczorowska, ki je bila šivilja. Bil je najmlajši od treh otrok. Ko mu je leta 1929 umrla mati, je bil star devet let. Oče ga je podpiral, da je lahko študiral. Njegov brat je bil zdravnik. Umrl je, ko je imel Wojtyła dvanajst let. Preden je postal duhovnik, je izgubil vse člane svoje družine - sestro, brata, mater in očeta. Ukvarjal se je s športom. Najraje je igral nogomet kot vratar.

Wojtyła je obiskoval gimnazijo Marcina Wadowita v Wadowicah. Leta 1938 je na Jagelonski univerzi v Krakovu študiral dramsko igro. Delal je kot prostovoljni knjižničar. Bil je športnik, igralec in dramatik. Opravil je dvomesečno vojaško usposabljanje v Akademski legiji. To usposabljanje je bilo obvezno. Ni smel držati orožja ali streljati z njim.

Ko je bil mlad, je spoznal veliko Judov. Ti so živeli na tem območju. Leta 1939 so nacisti zaprli Jagelonsko univerzo. Vsi moški, razen invalidov, so morali imeti službo. Wojtyła je med letoma 1940 in 1944 delal v restavraciji. Delal je tudi v kamnolomu apnenca, nato pa kot prodajalec v kemični tovarni. Ni želel, da bi ga poslali v Nemčijo. Če bi ga poslali, bi se moral pridružiti nemški vojski. Njegov oče je februarja 1941 umrl zaradi srčnega napada.

29. februarja 1944 je Wojtylo povozil nemški tovornjak. Mislil je, da bodo z njim slabo ravnali. Nemški častniki so ga poslali v bolnišnico. Tam je s poškodbami glave in ramen preživel dva tedna. Takrat se je odločil, da mora postati duhovnik. Ko je zapustil bolnišnico, so mlade Poljake pošiljali na usposabljanje v Nemčijo. Pobegnil je v nadškofovo hišo. Tam se je skrival do konca vojne. V noči na 17. januar 1945 so Nemci zapustili mesto. Duhovniki, učitelj in učenci so se vrnili v semenišče. Treba je bilo opraviti veliko čiščenje. Wojtyła se je ponudil, da bo očistil stranišča.

Tisti mesec je Wojtyła našel štirinajstletno judovsko begunko Edith Zierer. Poskušala je priti do svojih staršev. Od lakote je omagala. Dal ji je hrano in ji pomagal iti na železniško postajo. Zanj je slišala šele na dan, ko je bil izvoljen za papeža.

Karola Wojtyło je 1. novembra 1946 v duhovnika posvetil kardinal Adam Stefan Sapieha.

Karola Wojtyło je 1. novembra 1946 v duhovnika posvetil kardinal Adam StefanSapieha.

Leta 1958 je Wojtyła z 38 leti postal najmlajši škof na Poljskem. Leta 1962 je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu in pomagal napisati dva zelo pomembna dokumenta. Eden je govoril o verski svobodi, drugi pa o delovanju Cerkve v sodobnem svetu.

Leta 1963 je škof Wojtyła postal krakovski nadškof.

Leta 1958 je Wojtyła z 38 leti postal najmlajši škof na Poljskem. Leta 1962 je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu in pomagal napisati dva zelo pomembna dokumenta. Eden je govoril o verski svobodi, drugi pa o delovanju Cerkve v sodobnem svetu.

Leta 1963 je škof Wojtyła postal krakovski nadškof.

26. junija 1967 je papež Pavel VI. nadškofa Wojtyło povišal v kardinala.

26. junija 1967 je papež Pavel VI. nadškofa Wojtyło povišal v kardinala.

Janez Pavel II. je postal papež 16. oktobra 1978. Janez Pavel II. je bil prvi neitalijanski papež po 455 letih. Papež je bil 26 let, kar ga uvršča na drugo mesto najdlje delujočih papežev po papežu Piju IX, ki je to funkcijo opravljal 31 let in sedem mesecev. Bil je tudi prvi in edini slovanski papež. Janez Pavel II. je bil s 104 mednarodnimi potovanji najbolj potovalni papež v zgodovini.

V svojem življenju se je naučil veliko tujih jezikov. Njegov materni jezik je bila poljščina, v šoli pa se je učil latinščine in stare grščine. Na dan, ko je uradno postal papež, je z ljudmi govoril v italijanščini, angleščini, nemščini, francoščini, španščini, češčini in portugalščini. Govoril je tudi malo litovsko, madžarsko, rusko in ukrajinsko.

Janez Pavel II. je beatificiral veliko ljudi. To pomeni, da je papež tem ljudem podelil naziv "blaženi". Tak primer je slikar Fra Angelico, ki je živel leta 1400. Po preučevanju njegovega življenja in poučevanja je bilo odločeno, da ga je treba uradno imenovati "blaženi Fra Angelico". Janez Pavel II. je dal naziv "blaženi" več ljudem kot katerikoli drug papež v zgodovini. Prav tako je razglasil številne svetnike.

Leta 1984 je Janez Pavel II. začel svetovni dan mladih, ki je prvič potekal v Rimu, udeležilo pa se ga je približno 300.000 ljudi. Od takrat poteka vsako leto v drugi državi. Mlade spodbuja, naj bodo zvesti Bogu in naj živijo skupaj v miru. Dogodka se je udeležilo več milijonov ljudi.

Papeževa potovanja

Prvi papež, ki je veliko potoval, je bil papež Pavel VI. Tako kot on je tudi Janez Pavel II. rad potoval. Ko je bil papež, je opravil 105 potovanj in obiskal 117 držav. Skupaj je prepotoval več kot 1,1 milijona km. Kamor koli je prišel, je pritegnil velike množice ljudi. Vsa ta potovanja so bila plačana z denarjem držav, ki jih je obiskal, in ne z denarjem Vatikana.

Eden prvih uradnih obiskov Janeza Pavla II. je bil junija 1979 v njegovi domovini Poljski. Tam so ga vedno obkrožale vesele in navdušene množice. Papež je želel v svojo državo prinesti svobodo in človekove pravice. Njegov obisk je Poljake spodbudil k nasprotovanju komunizmu in leta 1980 se je rodilo gibanje Solidarnost. Na poznejših potovanjih na Poljsko je papež svoje sporočilo podpore še okrepil. Sovjetska zveza je dolga leta nadzorovala Vzhodno Evropo. Leta 1989 je bila Poljska prva država, ki se je začela osvobajati od Sovjetske zveze.

Janez Pavel II. je obiskal kraje, kjer so bili že drugi papeži pred njim, na primer Združene države Amerike ali Sveto deželo. Prav tako je obiskal številne države, ki jih ni obiskal še noben papež. Bil je prvi vladajoči papež, ki je potoval v Združeno kraljestvo, kjer se je srečal s kraljico Elizabeto II, vrhovno upraviteljico Anglikanske cerkve.

Leta 1982 je papež obiskal Japonsko, leta 1984 pa Južno Korejo in Portoriko. Bil je prvi papež, ki je obiskal Kubo. Med obiskom januarja 1998 je Kubo ostro kritiziral, ker ljudem ne dovoljuje svobodnega izražanja vere. Prav tako je kritiziral embargo Združenih držav proti Kubi. Leta 2000 je kot prvi sodobni katoliški papež obiskal Egipt in se srečal s koptskim papežem ter grškim pravoslavnim patriarhom iz Aleksandrije. Leta 2001 je kot prvi katoliški papež obiskal islamsko mošejo v Damasku v Siriji in molil v njej. Obiskal je Umajadsko mošejo, kjer naj bi bil pokopan Janez Krstnik.

Leta 1988 je odpotoval v Lesoto, da bi beatificiral Josepha Gérarda. 15. januarja 1995 je med 10. svetovnim dnevom mladih v parku Luneta v Manili na Filipinih daroval sveto mašo za približno štiri- do osemmilijonsko množico. To velja za največji posamični dogodek v zgodovini krščanstva.

Po napadih 11. septembra 2001 je papež kljub zaskrbljenosti glede njegove varnosti odpotoval v Kazahstan in govoril pred številnim občinstvom, med katerim je bilo tudi veliko muslimanov. Odšel je tudi v Armenijo, kjer je sodeloval pri praznovanju 1700-letnice krščanstva. Med nekaterimi obiski je maševal v lokalnih jezikih, med drugim leta 1995 v kisvahiliju v Nairobiju v Keniji in v indonezijskem jeziku v Vzhodnem Timorju.

Papež je na svojih potovanjih vedno izkazoval svojo predanost Devici Mariji. Obiskal je številna njej posvečena svetišča, zlasti Knock na Irskem, Licheń Stary na Poljskem, Fátima na Portugalskem, Guadalupe v Mehiki in Lurd v Franciji.

Poskus atentata

13. maja 1981 je Mehmet Ali Ağca, turški državljan, papeža dvakrat ustrelil v trebuh. Papež je bil hudo ranjen. Poskus atentata je komaj preživel in se je moral 20 dni zdraviti v bolnišnici. Papež je pozneje Ağco obiskal v zaporu. Že prej mu je odpustil. Natanko eno leto pozneje je odpotoval v Fatimo, da bi se Mariji, Materi Božji, zahvalil, da mu je rešila življenje.

Na tem potovanju je prišlo do drugega poskusa za njegovo življenje. Privrženec francoskega nadškofa Marcela Lefebvra je poskušal papeža raniti z bajonetom. Papeževi telesni stražarji so ga premagali. Lefevbre in njegovi privrženci so nasprotovali sklepom drugega vatikanskega koncila. Po tem je papež pogosto potoval v neprebojni prikolici, znani kot "papemobil".

Smrt

Janez Pavel je umrl v soboto, na predvečer praznika Božjega usmiljenja, 2. aprila 2005. Uradni čas smrti v njegovem mrliškem listu je bil 21.37, vendar je nekaj virov poročalo o 21.33. V mrliškem listu je bilo navedeno, da je imel papež ob smrti Parkinsonovo bolezen in hude težave z dihanjem. Papež je sredi februarja opravil operacijo traheotomije, ki pa ni pomagala in je izgubil težo. Imel je tudi povečano prostato, okužbo sečil in druge težave. Vzrok smrti je bil, da so mu odpovedale ledvice, kar je povzročilo zastrupitev krvi in okužbo, ki jo je povzročil septični šok. Janez Pavel II. je svoje zadnje besede, "pozwólcie mi odejść do hiše Ojca" ("Naj odidem v Očetovo hišo"), izrekel svojim pomočnikom in približno štiri ure pozneje padel v komo.

Papeževa zdravniška ekipa je več kot 20 minut uporabljala naprave za nadzor srca, zato je bil dejanski čas smrti okoli 21.15 po vatikanskem času. Po tradiciji so njegovo ime poklicali trikrat. Ko ni bilo nobenega odgovora, so mu zlomili papeški prstan, kar je pomenilo konec papeževanja (vladanja kot papež) Janeza Pavla II.

Mnogi ljudje so trdili, da so bili posebej blagoslovljeni v času vladavine papeža Janeza Pavla II. Mnogi so menili, da bi mu bilo treba dati naziv "blaženi". To običajno traja vsaj pet let (lahko pa tudi več sto let). Papež BenediktXVI. je 13. maja 2005 skrajšal običajno petletno čakanje na začetek postopka beatifikacije. To se je (v novejši zgodovini) zgodilo le še za mater Terezijo, ki jo je Janez Pavel II. razglasil za blaženo mater Terezijo. 14. januarja 2011 je bilo objavljeno, da bo Janez Pavel II. beatificiran 1. maja 2011 (na nedeljo Božjega usmiljenja). Po podatkih Vatikana bodo posmrtne ostanke Janeza Pavla II. (ki ne bodo ekshumirani in izpostavljeni) iz grote pod baziliko svetega Petra, kjer je trenutno pokopan, prenesli na marmorni kamniti spomenik v kapelo svetega Sebastijana Piera Paola Cristofarija, kjer je trenutno pokopan blaženi papež Inocenc XI; verjetno bodo preneseni tudi posmrtni ostanki blaženega papeža Inocenca. Na tej vidnejši lokaciji, poleg kapele Pieta, kapele Najsvetejšega zakramenta in kipov papežev Pija XI. in Pija XII. se bo povečalo število romarjev, ki si bodo lahko ogledali njegov spomenik. "Ko bo uradno razglašen za blaženega, bo to za nas veliko veselje, a kar zadeva nas, je že zdaj svetnik. " -Stanisław Dziwisz [189]

30. septembra 2013 je papež Frančišek dejal, da bo Janez Pavel skupaj s papežem Janezom XXIII. 27. aprila 2014 razglašen za svetnika. To je bilo prvič, da sta bila dva papeža razglašena za svetnika na isti dan.

Njegov praznik praznujemo 22. oktobra.

Učenja

Janez Pavel II. je bil na splošno proti komunizmu. Bil je tudi kritik kapitalizma, ki ni bil nadzorovan, in ni želel, da bi svetovne vlade zatirale osnovne pravice ljudi. Uradno je obsodil nekatere vidike teologije osvoboditve. Nasprotoval je splavu in kontracepciji na splošno. Kot vodja največje krščanske skupine je Janez Pavel II. učil konservativen teološki pogled na človeško spolnost. Na to temo je napisal 130 tem, imenovanih Teologija telesa. Bil je proti homoseksualnosti in za to, da ljudje ustanavljajo družine kot en mož in ena žena. Vendar pa je dejal, da imajo homoseksualci enako prirojeno dostojanstvo in pravice kot vsi drugi. 30. aprila 2000 je Janez Pavel uvedel praznik Božjega usmiljenja v skladu z naukom svete Faustine Kowalske in na ta dan je bila tudi razglašena za svetnico Katoliške cerkve. Praznik Božjega usmiljenja se po vsem svetu nenehno širi. Janeza Pavla se spominjamo tudi zaradi njegove predanosti posvečenemu svetemu obhajilu, svetemu Kristusovemu telesu in krvi.

Škandali zaradi zlorabe otrok

V času, ko je bil papež Janez Pavel, je bila Cerkev vpletena v številne tožbe zaradi spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov. Veliko ljudi je prepričanih, da sta Cerkev in s tem tudi papež vedela za te trditve in jih skušala prikriti. Leta 1996 so na primer irski škofje sklenili, da je treba duhovnike, osumljene zlorabe otrok, prijaviti policiji. Vatikan je škofom poslal pismo, da takih primerov ne smejo prijavljati. Pismo je poslal bodoči papež Benedikt XVI - ki ga je Janez Pavel II. prosil, naj se ukvarja s takšnimi primeri. Janez Pavel II. naj bi tudi dosegel, da je kardinal poslal zahvalno pismo francoskemu škofu, ki je zavrnil prijavo duhovnika policiji. Leta 2001 je Janez Pavel II. poslal posebno pismo, v katerem je zapisal, da so zlorabe otrok s strani duhovnikov zelo resen zločin, ki ga je treba strogo kaznovati. Nekateri katoličani so želeli, da se postopek za razglasitev Janeza Pavla II. za svetnika ustavi, dokler se ne opravi preiskava o njegovi vlogi pri skrivanju informacij o slabih duhovnikih.

Janez Pavel II. je postal papež 16. oktobra 1978. Janez Pavel II. je bil prvi neitalijanski papež po 455 letih. Papež je bil 26 let, kar ga uvršča na drugo mesto najdlje delujočih papežev po papežu Piju IX, ki je to funkcijo opravljal 31 let in sedem mesecev. Bil je tudi prvi in edini slovanski papež. Janez Pavel II. je bil s 104 mednarodnimi potovanji najbolj prepotovan papež v zgodovini.

V svojem življenju se je naučil veliko tujih jezikov. Njegov materni jezik je bila poljščina, v šoli pa se je učil latinščine in stare grščine. Na dan, ko je uradno postal papež, je z ljudmi govoril v italijanščini, angleščini, nemščini, francoščini, španščini, češčini in portugalščini. Govoril je tudi malo litovsko, madžarsko, rusko in ukrajinsko.

Janez Pavel II. je beatificiral veliko ljudi. To pomeni, da je papež tem ljudem podelil naziv "blaženi". Tak primer je slikar Fra Angelico, ki je živel leta 1400. Po preučevanju njegovega življenja in poučevanja je bilo odločeno, da ga je treba uradno imenovati "blaženi Fra Angelico". Janez Pavel II. je dal naziv "blaženi" več ljudem kot katerikoli drug papež v zgodovini. Prav tako je razglasil številne svetnike.

Leta 1984 je Janez Pavel II. začel svetovni dan mladih, ki je prvič potekal v Rimu, udeležilo pa se ga je približno 300.000 ljudi. Od takrat poteka vsako leto v drugi državi. Mlade spodbuja, naj bodo zvesti Bogu in naj živijo skupaj v miru. Dogodka se je udeležilo več milijonov ljudi.

Papeževa potovanja

Prvi papež, ki je veliko potoval, je bil papež Pavel VI. Tako kot on je tudi Janez Pavel II. rad potoval. Ko je bil papež, je opravil 105 potovanj in obiskal 117 držav. Skupaj je prepotoval več kot 1,1 milijona km. Kamor koli je prišel, je pritegnil velike množice ljudi. Vsa ta potovanja so bila plačana z denarjem držav, ki jih je obiskal, in ne z denarjem Vatikana.

Eden prvih uradnih obiskov Janeza Pavla II. je bil junija 1979 v njegovi domovini Poljski. Tam so ga vedno obkrožale vesele in navdušene množice. Papež je želel v svojo državo prinesti svobodo in človekove pravice. Njegov obisk je Poljake spodbudil k nasprotovanju komunizmu in leta 1980 se je rodilo gibanje Solidarnost. Na poznejših potovanjih na Poljsko je papež svoje sporočilo podpore še okrepil. Sovjetska zveza je dolga leta nadzorovala Vzhodno Evropo. Leta 1989 je bila Poljska prva država, ki se je začela osvobajati od Sovjetske zveze.

Janez Pavel II. je obiskal kraje, kjer so bili že drugi papeži pred njim, na primer Združene države Amerike ali Sveto deželo. Prav tako je obiskal številne države, ki jih ni obiskal še noben papež. Bil je prvi vladajoči papež, ki je potoval v Združeno kraljestvo, kjer se je srečal s kraljico Elizabeto II, vrhovno upraviteljico Anglikanske cerkve.

Leta 1982 je papež obiskal Japonsko, leta 1984 pa Južno Korejo in Portoriko. Bil je prvi papež, ki je obiskal Kubo. Med obiskom januarja 1998 je Kubo ostro kritiziral, ker ljudem ne dovoljuje svobodnega izražanja vere. Prav tako je kritiziral embargo Združenih držav proti Kubi. Leta 2000 je kot prvi sodobni katoliški papež obiskal Egipt in se srečal s koptskim papežem ter grškim pravoslavnim patriarhom iz Aleksandrije. Leta 2001 je kot prvi katoliški papež obiskal islamsko mošejo v Damasku v Siriji in molil v njej. Obiskal je Umajadsko mošejo, kjer naj bi bil pokopan Janez Krstnik.

Leta 1988 je odpotoval v Lesoto, da bi beatificiral Josepha Gérarda. 15. januarja 1995 je med 10. svetovnim dnevom mladih v parku Luneta v Manili na Filipinih daroval sveto mašo za približno štiri- do osemmilijonsko množico. To velja za največji posamični dogodek v zgodovini krščanstva.

Po napadih 11. septembra 2001 je papež kljub zaskrbljenosti glede njegove varnosti odpotoval v Kazahstan in govoril pred številnim občinstvom, med katerim je bilo tudi veliko muslimanov. Odšel je tudi v Armenijo, kjer je sodeloval pri praznovanju 1700-letnice krščanstva. Med nekaterimi obiski je maševal v lokalnih jezikih, med drugim leta 1995 v kisvahiliju v Nairobiju v Keniji in v indonezijskem jeziku v Vzhodnem Timorju.

Papež je na svojih potovanjih vedno izkazoval svojo predanost Devici Mariji. Obiskal je številna njej posvečena svetišča, zlasti Knock na Irskem, Licheń Stary na Poljskem, Fátima na Portugalskem, Guadalupe v Mehiki in Lurd v Franciji.

Poskus atentata

13. maja 1981 je Mehmet Ali Ağca, turški državljan, papeža dvakrat ustrelil v trebuh. Papež je bil hudo ranjen. Poskus atentata je komaj preživel in se je moral 20 dni zdraviti v bolnišnici. Papež je pozneje Ağco obiskal v zaporu. Že prej mu je odpustil. Natanko eno leto pozneje je odpotoval v Fatimo, da bi se Mariji, Materi Božji, zahvalil, da mu je rešila življenje.

Na tem potovanju je prišlo do drugega poskusa za njegovo življenje. Privrženec francoskega nadškofa Marcela Lefebvra je poskušal papeža raniti z bajonetom. Papeževi telesni stražarji so ga premagali. Lefevbre in njegovi privrženci so nasprotovali sklepom drugega vatikanskega koncila. Po tem je papež pogosto potoval v neprebojni prikolici, znani kot "papemobil".

Smrt

Janez Pavel je umrl v soboto, na predvečer praznika Božjega usmiljenja, 2. aprila 2005. Uradni čas smrti v njegovem mrliškem listu je bil 21.37, vendar je nekaj virov poročalo o 21.33. V mrliškem listu je bilo navedeno, da je imel papež ob smrti Parkinsonovo bolezen in hude težave z dihanjem. Papež je sredi februarja opravil operacijo traheotomije, ki pa ni pomagala in je izgubil težo. Imel je tudi povečano prostato, okužbo sečil in druge težave. Vzrok smrti je bil, da so mu odpovedale ledvice, kar je povzročilo zastrupitev krvi in okužbo, ki jo je povzročil septični šok. Janez Pavel II. je svoje zadnje besede, "pozwólcie mi odejść do hiše Ojca" ("Naj odidem v Očetovo hišo"), izrekel svojim pomočnikom in približno štiri ure pozneje padel v komo.

Papeževa zdravniška ekipa je več kot 20 minut uporabljala naprave za nadzor srca, zato je bil dejanski čas smrti okoli 21.15 po vatikanskem času. Po tradiciji so njegovo ime poklicali trikrat. Ko ni bilo nobenega odgovora, so mu zlomili papeški prstan, kar je pomenilo konec papeževanja (vladanja kot papež) Janeza Pavla II.

Mnogi ljudje so trdili, da so bili posebej blagoslovljeni v času vladavine papeža Janeza Pavla II. Mnogi so menili, da bi mu bilo treba dati naziv "blaženi". To običajno traja vsaj pet let (lahko pa tudi več sto let). Papež Benedikt XVI. je 13. maja 2005 skrajšal običajno petletno čakanje na začetek postopka beatifikacije. To se je (v novejši zgodovini) zgodilo le še za mater Terezijo, ki jo je Janez Pavel II. razglasil za blaženo mater Terezijo. 14. januarja 2011 je bilo objavljeno, da bo Janez Pavel II. beatificiran 1. maja 2011 (na nedeljo Božjega usmiljenja). Po podatkih Vatikana bodo posmrtne ostanke Janeza Pavla II. (ki ne bodo ekshumirani in izpostavljeni) iz grote pod baziliko svetega Petra, kjer je trenutno pokopan, prenesli na marmorni kamniti spomenik v kapelo svetega Sebastijana Piera Paola Cristofarija, kjer je trenutno pokopan blaženi papež Inocenc XI; verjetno bodo preneseni tudi posmrtni ostanki blaženega papeža Inocenca. Na tej vidnejši lokaciji, poleg kapele Pieta, kapele Najsvetejšega zakramenta in kipov papežev Pija XI. in Pija XII. se bo povečalo število romarjev, ki si bodo lahko ogledali njegov spomenik. "Ko bo uradno razglašen za blaženega, bo to za nas veliko veselje, a kar zadeva nas, je že zdaj svetnik. " -Stanisław Dziwisz [189]

30. septembra 2013 je papež Frančišek dejal, da bo Janez Pavel skupaj s papežem Janezom XXIII. 27. aprila 2014 razglašen za svetnika. To je bilo prvič, da sta bila dva papeža razglašena za svetnika na isti dan.

Njegov praznik praznujemo 22. oktobra.

Učenja

Janez Pavel II. je bil na splošno proti komunizmu. Bil je tudi kritik kapitalizma, ki ni bil nadzorovan, in ni želel, da bi svetovne vlade zatirale osnovne pravice ljudi. Uradno je obsodil nekatere vidike teologije osvoboditve. Nasprotoval je splavu in kontracepciji na splošno. Kot vodja največje krščanske skupine je Janez Pavel II. učil konservativen teološki pogled na človeško spolnost. Na to temo je napisal 130 tem, imenovanih Teologija telesa. Bil je proti homoseksualnosti in za to, da ljudje ustanavljajo družine kot en mož in ena žena. Vendar pa je dejal, da imajo homoseksualci enako prirojeno dostojanstvo in pravice kot vsi drugi. 30. aprila 2000 je Janez Pavel uvedel praznik Božjega usmiljenja v skladu z naukom svete Faustine Kowalske in na ta dan je bila tudi razglašena za svetnico Katoliške cerkve. Praznik Božjega usmiljenja se po vsem svetu nenehno širi. Janeza Pavla se spominjamo tudi zaradi njegove predanosti posvečenemu svetemu obhajilu, svetemu Kristusovemu telesu in krvi.

Škandali zaradi zlorabe otrok

V času, ko je bil papež Janez Pavel, je bila Cerkev vpletena v številne tožbe zaradi spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov. Veliko ljudi je prepričanih, da sta Cerkev in s tem tudi papež vedela za te trditve in jih skušala prikriti. Leta 1996 so na primer irski škofje sklenili, da je treba duhovnike, osumljene zlorabe otrok, prijaviti policiji. Vatikan je škofom poslal pismo, da takih primerov ne smejo prijavljati. Pismo je poslal bodoči papež BenediktXVI - ki ga je Janez Pavel II. prosil, naj se ukvarja s takšnimi primeri. Janez Pavel II. naj bi tudi dosegel, da je kardinal poslal zahvalno pismo francoskemu škofu, ki je zavrnil prijavo duhovnika policiji. Leta 2001 je Janez Pavel II. poslal posebno pismo, v katerem je zapisal, da so zlorabe otrok s strani duhovnikov zelo resen zločin, ki ga je treba strogo kaznovati. Nekateri katoličani so želeli, da se postopek za razglasitev Janeza Pavla II. za svetnika ustavi, dokler se ne izvede preiskava o njegovi vlogi pri skrivanju informacij o slabih duhovnikih.

• Seznam papežev

• Seznam papežev