Papež Janez Pavel II. (latinsko: Ioannis Pauli PP. II; poljsko: Pavel II GMD; italijansko Giovanni Paolo II), včasih imenovan tudi sveti Janez Pavel ali Janez Pavel Veliki, rojen kot Karol Józef Wojtyła (poljsko: [ˈkarɔl ˈjuzɛf vɔjˈtɨwa]; 18. maj 1920 - 2. april 2005), je bil 264. papež Katoliške cerkve od 16. oktobra 1978 do svoje smrti 2. aprila 2005. Bil je drugi najdlje delujoči papež v zgodovini. Kot Poljak je bil prvi neitalijanski papež po 455 letih. Zadnji neitalijanski papež je bil papež Adrian VI, ki je umrl leta 1523.

Je prvi papež, ki je obiskal Belo hišo in mošejo. Potoval je več kot kateri koli drug papež pred njim in obiskal številne države sveta. Znan je tudi po tem, da je začel prirejati vsakoletni svetovni dan mladih. Po beatifikaciji je bil njegov naziv spremenjen v blaženi Janez Pavel II. Janeza Pavla II. je papež Frančišek kanoniziral 27. aprila 2014, kar pomeni, da je poljski papež zdaj znan kot sveti Janez Pavel II.

Življenje pred papeštvom

Karol Józef Wojtyła se je rodil v mestecu Wadowice blizu Krakova. Po smrti matere in brata v mladosti je odraščal v času med obema vojnama. Med drugo svetovno vojno je delal v tovarni in se v tajnosti izobraževal, nato pa je v času nacistične zasedbe vstopil v podzemni semeniščni program v Krakovu. Bil je posvečen v duhovnika 1. novembra 1946. Znan je bil tudi kot igralec in pesnik v mladosti, kar je vplivalo na njegov retorični slog in kulturne zanimanja.

Vzpon po cerkveni hierarhiji

Wojtyła je hitro napredoval: postal je škofijski tajnik, kasneje pomožni škof Krakova (1958), nadškof (1964) in kardinal (1967). Aktivno je sodeloval na Drugem vatikanskem koncilu (1962–1965). Njegov intelekt, pastoralna izkušnja in stališča o družbeni in moralni učitelji so ga uvrstila med vidne figure v Cerkvi še pred volitvijo za papeža leta 1978.

Pontifikat (1978–2005)

Janez Pavel II. je bil eden najbolj prepoznavnih in vplivnih papežev 20. stoletja. Njegov pontifikat je zaznamovalo več pomembnih dejavnosti:

  • Pastoralna in diplomatska dejavnost: obsežna potovanja (več kot kateri koli predhodnik), obiski držav na vseh celinah ter srečanja z verniki in voditelji različnih veroizpovedi;
  • Učna dela in pisanja: izdal je številne enciklike in apostolska pisma, med pomembnejšimi so Redemptor Hominis, Laborem Exercens, Centesimus Annus, Veritatis Splendor in Evangelium Vitae. Pomemben prispevek je tudi njegov nauk, znan kot "Teologija telesa"; leta 1992 je bil objavljen tudi novi Katekizem katoliške cerkve pod njegovo pobudo;
  • Ekumenizem in medverski dialog: nadaljeval je odnose z drugimi krščanskimi denominacijami in verami, obiskal sinagoge ter zgodovinsko vstopil v mošejo — koraki, ki so okrepili dialog z judovstvom in islamom;
  • Politika in družbena vprašanja: močno se je zavzemal za človekove pravice, dostojanstvo človeka in kritiko komunizma ter nekritičen odnos do nekaterih vidikov tržnega kapitalizma; vloga njegove podpore demokratičnim gibanjom v vzhodni Evropi (zlasti poljski Solidarnosti) se pogosto omenja kot pomemben dejavnik pri razpadu komunističnega bloka;
  • Pastoralne pobude: uvedel je in razširil svetovni dan mladih, okrepljeno pastoralno skrb za družine, mlade in duhovni poklic.

Poskusi atentata in odpuščanje

13. maja 1981 je bil Janez Pavel II. tarča atentata na Trgu svetega Petra v Rimu; strelec je bil Mehmet Ali Ağca. Papež je bil hudo ranjen, a je preživel. V zaporu je Ağcoju kasneje odpustil in ga obiskal v zaporu leta 1983, kar je razumljeno kot močan simbol krščanskega odpuščanja.

Zdravje, smrt in pogreb

V poznejših letih je papeža spremljala slabšajoča se telesna kondicija, med drugim Parkinsonova bolezen in težave z gibljivostjo, zaradi česar je bil pogosto odvisen od invalidskega vozička in zdravstvene oskrbe. Umrl je 2. aprila 2005 v Vatikanu. Njegov pogreb je bil eden najbolj obiskanih v novejši zgodovini, nanj so se zgrnile množice in državne ter verske oblasti iz celega sveta.

Beatifikacija, kanonizacija in zapuščina

Janez Pavel II. je bil razglašen za blaženega 1. maja 2011 s strani papeža Benedikta XVI. Kanoniziral ga je papež Frančišek 27. aprila 2014. Njegova zapuščina je večplastna:

  • Duhovna in cerkvena: okrepitev vloge papeža kot duhovnega voditelja in sinteze tradicionalnega nauka s pastoralno usmeritvijo;
  • Politična in družbena: pomemben vpliv na proces demokratičnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi ter globalni poudarek na človekovih pravicah;
  • Kulturna: zgodbe o njegovih govorih, literarnih prispevkih, filmskih in gledaliških interesih ter množičnih dogodkih, kot so svetovni dnevi mladih;
  • Kontroverznosti: spomin na papežev konzervativni položaj glede etičnih vprašanj (npr. vprašanja o reproduktivni tehnologiji, kontracepciji in ženskem duhovništvu) ter kritike glede ravnanja Cerkve v primerih spolnih zlorab, kjer so nekateri menili, da bi bilo potrebno odločneje ukrepati.

Pomen v zgodovini

Janez Pavel II. ostaja ena izmed najbolj prepoznavnih osebnosti 20. stoletja: kot papež, intelektualec, potujoči pastor in politični simbol. Njegova sposobnost nagovarjanja milijonov, zavezanost ekumenizmu in medverskemu dialogu ter vloga v prelomnih zgodovinskih dogodkih dajajo njegovemu pontifikatu trajen pomen, čeprav ostajajo ocene njegovega delovanja mešane in predmet strokovnih ter javnih razprav.