Mati Tereza: življenje, delo in dediščina Nobelovke iz Kalkute
Mati Tereza (rojena Agnes Gonxha Bojaxhiu, 26. avgust 1910 - 5. september 1997) je bila rimskokatoliška redovnica, ki je ustanovila Misijonarke ljubezni in leta 1979 prejela Nobelovo nagrado za mir za svoje delo z ljudmi. Več kot štirideset let je skrbela za potrebe ljudi brez denarja, bolnih, brez staršev in umirajočih v Kalkuti (Kalkuta), pri čemer so jo deloma vodili ideali svetega Frančiška Asiškega.
Rana leta in poklicno odločitev
Agnes Gonxha Bojaxhiu se je rodila v Skopju (takrat del Otomanskega cesarstva) v gospodinjstvu albanskih staršev. Že kot najstnica je začutila klic k redovništvu in pri 18 letih odpotovala v Irsko, kjer se je pridružila družbi Loreto (Sisters of Loreto). Leta 1929 je prisopihala v Indijo in sprejela redovniško ime Teresa (po sv. Tereziji iz Lisieux). Domačim učiteljicam je predavala na šoli St. Mary’s v Kalkuti, hkrati pa je rasla njena skrb za revne prebivalce mesta.
Ustanovitev Misijonk ljubezni in delo v Kalkuti
Po izkušnji, ki jo je sama opisala kot "klic znotraj klica" (leta 1946), je začela delati neposredno z najrevnejšimi v Kalkuti. Leta 1950 je ustanovila redovno skupnost Misijonarke ljubezni, ki je bila namenjena neposredni oskrbi bolnih, umirajočih, ostarelih, brezdomcev, sirot in izobčenih (na primer bolnikov z leprozo ali HIV/AIDS). Pod njenim vodstvom so se pojavili domovi za umirajoče, bolnišnice, varne hiše za otroke in programi za socialno oskrbo.
Mednarodno priznanje, nagrade in vpliv
Mati Tereza je postala mednarodno poznana v sedemdesetih letih 20. stoletja tudi zaradi pozornosti medijev in knjige Something Beautiful for God Malcolma Muggeridgea. Leta 1979 je prejela Nobelovo nagrado za mir za svoje delo z najsiromašnejšimi. Poleg Nobelove nagrade je prejela tudi druge odlikovanja, med njimi indijsko državno odlikovanje Bharat Ratna. Njena kongregacija se je razširila v številne države po svetu; danes Misijonarke ljubezni, ob podpori bratov, duhovnikov, kontemplativnih skupnosti in laičnih sodelavcev, delujejo v več kot sto državah, pri čemer nadaljujejo zdravstveno, socialno in pastoralno delo.
Stališča in kritike
Mati Tereza je bila izrazita zagovornica pravice do življenja in nasprotnica splava; v zvezi s tem je izrekla tudi besede: "Največji uničevalec miru je splav, kajti če lahko mati ubije svojega otroka, kaj mi preostane, da ubijem tebe in ti mene?". Njeno življenje in delo sta bila predmet velikega občudovanja, a tudi kritik. Nekateri kritiki so izpostavljali pomanjkljivosti v medicinski oskrbi v njenih domovih, vprašanja glede upravljanja donacij ter politične stike z določenimi voditelji. Poleg tega so nekateri publicisti opozarjali na posledice njene stroge moralne drže do kontracepcije in reproduktivnih pravic.
Smrt, beatifikacija in kanonizacija
Mati Tereza je umrla 5. septembra 1997 v Kalkuti. Njeno delo in osebnost sta sprožila postopke za razglasitev svetosti. Po njeni smrti jo je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo (beatifikacija) – kar je bil pomemben korak v postopku svetosti. Sledila sta priznanja dveh čudežev, ki jih je potrdila Katoliška cerkev; 19. oktobra 2003 je bila beatificirana, kasneje pa je bila 4. septembra 2016 kanonizirana s strani papeža Frančiška in razglašena za sveto Terezijo iz Kalkute.
Dediščina
Ne glede na mnenja, ki se razlikujejo, ostaja Mati Tereza ena najbolj prepoznavnih osebnosti 20. stoletja v povezavi z dobrodelnostjo in oskrbo najrevnejših. Njena kongregacija je odprla številne centre za oskrbo umirajočih, bolnišnice, ustanove za reve in iniciative za izobraževanje. Veliko ljudi in cerkvenih skupnosti jo dojema kot zgled osebne predanosti in služenja drugim; njeno ime pa še naprej sproža razprave o mejah dobrodelnosti, etiki pomoči in vlogi verskih institucij v sodobni družbi.
Za razumevanje njenega dela je pomembno upoštevati tako dosežke kot tudi kritike — oba vidika prispevata k celovitemu pogledu na osebnost in zapuščino Mati Tereze.
Kritika
Mati Terezija je bila skozi leta deležna kritik, zlasti v zadnjih letih, ko se je okrepila razprava o spolnosti in splavu. Christopher Hitchens pravi, da je, namesto da bi poskušala pomagati revnim, jih je spodbujala, naj prenašajo bolečino in še naprej trpijo. Hitchens tudi meni, da je bila proti odpravi revščine in izboljšanju družbenega položaja žensk. Hitchens je o Tereziji napisal knjigo z naslovom The Missionary Position. V članku za revijo Slate Hitchens piše: "MT ni bila prijateljica revnih. Bila je prijateljica revščine. Rekla je, da je trpljenje božji dar.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila mati Tereza?
O: Mati Tereza je bila albanska rimskokatoliška nuna, ki je ustanovila Misijonarke ljubezni in leta 1979 prejela Nobelovo nagrado za mir za svoje delo z ljudmi. Skrbela je za potrebe ljudi brez denarja, bolnih, brez staršev in umirajočih v Kalkuti (Kalkuta).
V: Kje se je rodila?
O: Mati Terezija se je rodila v Skopju v Makedoniji.
V: Kako je pomagala revnim?
O: Mati Terezija je skrbela za potrebe tistih brez denarja, bolnih, brez staršev in umirajočih v Kalkuti (Kalkuta). Svojo službo je razširila tudi na druge države, saj je vodila Misijonarke ljubezni.
V: Kako je postala mednarodno znana?
O: Mati Terezija je postala mednarodno znana kot zagovornica revnih in nemočnih deloma zaradi filma in knjige Malcolma Muggeridgea z naslovom Nekaj lepega za Boga.
V: Kaj je menila o splavu?
O: Mati Terezija ni menila, da imajo ženske pravico do splava, in je dejala: "Največji uničevalec miru je splav, kajti če lahko mati ubije svojega otroka, kaj mi preostane, da ubijem tebe in ti mene?".
V: Kdaj jo je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo?
O: Po njeni smrti 5. septembra 1997 je papež Janez Pavel II. 19. oktobra 2003 mater Terezijo beatificiral (prva stopnja svetništva).
V: Kdaj je bila kanonizirana kot sveta Terezija iz Kalkute? O: Mater Terezo je 4. septembra 2016 v baziliki svetega Petra v Vatikanu njegova svetost papež Frančišek kanoniziral kot sveto Terezo iz Kalkute.
