Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen (ali PD) je bolezen, ki počasi poškoduje osrednji živčni sistem. Centralni živčni sistem sestavljata možgani in hrbtenica. Ko oseba zboli za Parkinsonovo boleznijo, v delu možganov odmrejo celice, ki proizvajajo dopamin. Dopaminske celice pošiljajo informacije drugim celicam, zaradi česar opravljamo dejanja, ki jih opravljamo. Zaradi tega Parkinsonova bolezen prizadene predvsem gibalni sistem telesa.
Parkinsonova bolezen je bolezen, ki se sčasoma poslabša. Ljudje običajno zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, ko so starejši od 50 let. Zdravniki jo včasih zelo težko odkrijejo.
Sir William Richard Gowers Parkinson skica.
Vzroki
Zdravniki preučujejo natančne vzroke za Parkinsonovo bolezen. Domnevajo, da se parkinsonova bolezen razvije zaradi kombinacije genetskih napak in več možnih vplivov, vendar ni veliko znanega. Zdravniki so odkrili nekaj namigov o vzrokih. Parkinsonova bolezen nastane zaradi uničenja specializiranih ganglijev v možganih. Proizvodnja dopamina, nevrotransmiterja, se zmanjša. Parkinsonova bolezen je lahko tudi genetsko pogojena. Vendar raziskave kažejo, da genetska parkinsonova bolezen ni običajna in je redka. Parkinsonova bolezen je pogostejša med tistimi, ki delajo s pesticidi ali so imeli v preteklosti poškodbe glave.
Raziskave kažejo, da je pri kadilcih cigaret verjetnost za Parkinsonovo bolezen nekoliko manjša.
Simptomi
Parkinsonova bolezen lahko povzroči, da se možgani ne odzivajo. Bolnik lahko postane paraliziran. Zaradi bolezni ima lahko bolnik počasen reakcijski čas in slabo koordinacijo med roko in možgani.
Prizadene bolnikove gibalne sposobnosti in govor. Prav tako lahko vpliva na razpoloženje, vedenje in mišljenje. Pogost simptom Parkinsonove bolezni je tresenje. Zaradi tresenja se ljudem tresejo roke, noge in dlani. Nekateri simptomi vključujejo težave s kožo, depresijo in težave s požiranjem.
Simptomi Parkinsonove bolezni so toge mišice in težave z gibanjem. Zaradi te bolezni imajo bolniki upočasnjen reakcijski čas. Težko opravljajo preproste stvari, kot sta hoja in govorjenje. Povzroča tudi depresijo in druge čustvene spremembe.
Zdravljenje
Parkinsonove bolezni še ni mogoče popolnoma pozdraviti. Kljub temu so jo poskušali zdraviti z zdravili. Eden od načinov zdravljenja je vračanje izgubljenega dopamina. Skupina zdravil, imenovana agonisti dopaminskih receptorjev, deluje podobno kot dopamin, ko jih damo v možgane. V tej skupini so štiri različna zdravila. Mnogi bolniki jemljejo eno od teh zdravil skupaj z drugim zdravilom. To drugo zdravilo se imenuje L-dopa. V nasprotju z dopaminom lahko L-dopa vstopi v možgane. Dopamin ne more vstopiti v možgane. Zato veliko bolnikov jemlje L-dopo in dopamin skupaj. Na začetku zdravilo L-dopa zelo pomaga. Z razvojem bolezni pa L-dopa ne deluje več tako dobro. Drugi dve zdravili, ki se uporabljata, sta antiholinergiki in selegilin. Oba pomagata ublažiti simptome. Antiholinergiki pomagajo bolniku ustaviti tresenje. Selegilin je namenjen zaščiti živcev v osrednjem živčevju. Selegilin se ne uporablja pogosto. Razlog za to je, da ni pravih dokazov, da pomaga.
Globoka možganska stimulacija (DBS) je operacija, ki jo uporabljajo nekateri ljudje s Parkinsonovo boleznijo.
