Možgani

Funkcija

Možgani mislijo, se učijo in čutijo za telo. Pri ljudeh so vir zavesti. Možgani nadzorujejo tudi osnovne avtonomne telesne dejavnosti, kot so dihanje, prebava, srčni utrip, ki potekajo samodejno. Te dejavnosti in še marsikaj drugega uravnavajo nezavedne funkcije možganov in živčnega sistema. Vse informacije o svetu, ki jih zberejo naša čutila, se prek živcev pošljejo v možgane, kar nam omogoča, da stvari vidimo, slišimo, vonjamo, okušamo in čutimo. Možgani te informacije obdelajo, mi pa jih doživljamo kot slike, zvoke itd. Možgani s pomočjo živcev tudi sporočajo telesu, kaj naj naredi, na primer mišicam, naj se premikajo, ali srcu, naj bije hitreje.

To je na splošno res, vendar nekatere dejavnosti povzroča neposredno hrbtenjača, na primer refleksne dejavnosti ne vključujejo možganov. Pri nižjih živalih se veliko stvari dogaja brez sodelovanja možganov.

Vsi vretenčarji imajo možgane, ki so se sčasoma razvili in postali bolj zapleteni. Nekatere preproste živali, na primer spužve, nimajo možganov. Segmentirani nevretenčarji imajo ganglije v vsakem segmentu in obroč živčnega tkiva okoli prebavnega kanala spredaj. Ta deluje tako, da se čutni podatki s sprednje strani vključijo v gibanje telesa.

Deli

Pri sesalcih so možgani sestavljeni iz treh glavnih delov: možganov, možganovine in možganskega debla. Površina možganov je možganska skorja, ki jo imajo vsi vretenčarji. Sesalci imajo še dodatno plast, neokorteks. Ta je ključna za vedenje, ki je značilno za sesalce, zlasti ljudi.

Možganska skorja

V skorji so senzorična, motorična in asociacijska področja. Čutna področja so področja, ki sprejemajo in obdelujejo informacije iz čutil. Motorična področja nadzorujejo prostovoljne gibe, zlasti fine gibe, ki jih izvaja roka. Desna polovica motoričnega področja nadzoruje levo stran telesa in obratno. Asociacijska področja ustvarjajo smiselno doživljanje sveta ter podpirajo abstraktno mišljenje in jezik. To nam omogoča učinkovito interakcijo. Večina povezav poteka od enega območja skorje do drugega in ne do podkorenskih področij; ta številka lahko znaša celo 99 %.

Cerebelum

Možgani usklajujejo mišice, da delujejo skupaj. Je tudi središče za ohranjanje položaja in ravnotežja, ki je pomemben del gibanja in pomaga pri preprostih motoričnih spretnostih.

Možgansko deblo

Možgansko deblo se nahaja na zadnji strani možganov (pri ljudeh pravzaprav pod njimi). Ostale možgane povezuje z hrbtenjačo. Ima veliko različnih delov, ki nadzorujejo različna dela v telesu: možgansko deblo na primer nadzoruje dihanje, bitje srca, kihanje, mežikanje z očmi in požiranje. Deli možganskega debla nadzorujejo tudi telesno temperaturo in lakoto.

Velikost

Prostornina človeških možganov (glede na velikost celotnega telesa) je v primerjavi z večino drugih živali zelo velika. Človeški možgani imajo za svojo velikost tudi zelo veliko površino (imenovano skorja), kar je mogoče, ker so zelo nagubani. Če bi človeško možgansko skorjo sploščili, bi bila njena površina skoraj en kvadratni meter. Zelo nagubane možgane imajo tudi nekatere druge živali, na primer delfini in sloni. Velja pravilo: večja kot je žival, večji so njeni možgani.^p15 Tudi če to upoštevamo, so človeški možgani, zlasti neokorteks, zelo veliki. Vemo, da se je v zadnjih nekaj milijonih let evolucije povečal za štirikrat.^p79 Obstajajo zamisli, zakaj se je to zgodilo, vendar nihče ni povsem prepričan. Večina teorij meni, da bi bili večji možgani koristni zaradi zapletenih družbenih dejavnosti in razvoja jezika.^p80 Einsteinovi možgani so tehtali le 1230 gramov, kar je manj od povprečnih možganov odraslega moškega (približno 1400 gramov). Podrobna organizacija možganov je očitno pomembna, vendar na načine, ki jih trenutno še ne razumemo.

Glialne celice

Človeški možgani predstavljajo približno 2 % telesne teže, vendar porabijo približno 20 % energije. Imajo približno 50-100 milijard živčnih celic (imenovanih tudi nevroni) in približno enako število podpornih celic, imenovanih glia. Naloga nevronov je sprejemanje in pošiljanje informacij v preostalo telo in iz njega, glia pa nevronom zagotavlja hranila in usmerja pretok krvi, da lahko opravljajo svoje delo. Vsaka živčna celica ima stik s kar 10.000 drugimi živčnimi celicami prek povezav, imenovanih sinapse.

Sorodne strani

• Hrbtenjača
• Možgani vretenčarjev
• Projekt Human Connectome

Nevronska signalizacija v človeških možganih. Majhni električni naboji prehajajo od enega nevrona do drugega