Srce: anatomija, miokard in delovanje pri ljudeh ter vretenčarjih

Človeško srce ima štiri komore ali zaprte prostore. Nekatere živali imajo le dve ali tri komore.

Pri ljudeh sta štiri komore: dva preddvora in dva prekata. Pri atrijih govorimo o dveh komorah, pri atrijih pa o eni komori. Obstaja desni atrij in desni ventrikel. V ta dva se steka kri, ki prihaja v srce. To kri črpata v pljuča. V pljučih kri prevzame kisik in izpusti ogljikov dioksid. Kri iz pljuč gre v levi atrij in ventrikel. Levi atrij in ventrikel pošljeta kri v telo. Levi prekat deluje šestkrat močneje kot desni prekat, ker prenaša kri, prepojeno s kisikom.

Kri se prenaša v krvnih žilah. To so arterije in vene. Kri, ki gre v srce, se pretaka po žilah. Kri, ki odhaja od srca, se pretaka po arterijah. Glavna arterija, ki izhaja iz desnega prekata, je pljučna arterija. (Glavna arterija, ki izhaja iz levega prekata, je aorta.

V desnem preddvoru sta zgornja in spodnja votla vena cava. Z njima prihaja kri iz telesa v desno srce. Žile v levem preddvoru so pljučne vene. Te privajajo kri iz pljuč v levo srce.

Ko gre kri iz preddvorov v prekate, gre skozi srčne zaklopke. Ko gre kri iz prekatov, gre skozi zaklopke. Zaklopke skrbijo za to, da kri vstopa ali izstopa le v eno smer.

Štiri srčne zaklopke so:

• Zaklopke med preddvori in prekati

• Trikuspidalna zaklopka - kri gre iz desnega atrija v desni ventrikel
• Mitralna zaklopka - kri gre iz levega atrija v levi ventrikel

• Od ventriklov do arterij

• Pulmonalna zaklopka - kri gre iz desnega prekata v pljuča (prek pulmonalne arterije).
• Aortna zaklopka - kri iz levega prekata odteka v telo (skozi aorto).

Srce ima tri plasti. Zunanja prevleka je perikardij. To je čvrsta vreča, ki obdaja srce. Srednja plast je miokard. To je srčna mišica. Notranja plast je endokard. To je tanka gladka obloga srčnih komor.

Srčni utrip je, ko se srčna mišica skrči. To pomeni, da se srce potisne navznoter, zaradi česar so komore manjše. To potisne kri iz srca v krvne žile. Ko se srce skrči in potisne navznoter, se mišica sprosti ali preneha potiskati navznoter. Komore se povečajo in kri, ki se vrača v srce, jih napolni.

Ko se srčna mišica skrči (potisne navznoter), to imenujemo sistola. Ko se srčna mišica sprosti (preneha pritiskati), se imenuje diastola. Oba preddvora izvajata sistolo skupaj. Oba prekata naredita sistolo skupaj. Vendar preddvori naredijo sistolo pred prekati. Čeprav sistola preddvorov nastopi pred sistolo prekatov, vsi štirje prekati hkrati opravijo diastolo. To imenujemo diastola srca

Vrstni red je: atrijska sistola → ventrikularna sistola → srčna diastola. Ko se to zgodi enkrat, se imenuje srčni cikel.

Sistola (ko se srce stisne) se zgodi, ker se mišične celice srca zmanjšajo. Ko se zmanjšajo, pravimo, da se skrčijo. Električna energija, ki teče skozi srce, povzroči, da se celice skrčijo. Elektrika se začne v sino-atrijskem vozlu (kratica vozel SA) Vozel SA je skupina celic v desnem preddvoru. Te celice sprožijo električni impulz. Ta električni impulz določa hitrost in čas, po katerem se krčijo vse celice srčne mišice. To gibanje se imenuje "atrijska sistola". Električni impulz gre enkrat skozi atrio-ventrikularni vozel (AV vozel). Vozlišče AV poskrbi za upočasnitev impulza. Zaradi upočasnitve električni impulzi kasneje prispejo do prekatov. Zaradi tega se ventrikularna sistola pojavi po atrijski sistoli in omogoči, da vsa kri zapusti preddvore, preden se ventrikli skrčijo (kar pomeni stisnejo).

Ko gre električni impulz skozi AV vozel, gre električni impulz skozi prevodni sistem prekata. Kondukcija pomeni, da toplota ali elektrika potuje skozi nekaj. Tako električni impulz pride do prekatov. Prvi del prevodnega sistema je Hisov snopič. Hisov je poimenovan po zdravniku (Wilhelm His mlajši), ki ga je odkril. Snopič pomeni niz ali žice, ki so vzporedno združene v skupine. Ko snopič (kar pomeni skupino strun ali žic, ki gredo vzporedno v eno smer) poteka skozi mišico prekata, se razdeli na dve veji snopiča, levo in desno vejo snopiča. Leva veja snopa potuje v levi prekat, desna veja snopa pa v desni prekat. Na koncu snopičastih vej gre električni impulz v ventrikularno mišico prek Purkinjejevih vlaken. Zaradi tega pride do krčenja ventrikla in ventrikularne sistole.

Vrstni red je naslednji: Sino-atrijski vozel → preddvori (sistola) → atrijsko-ventrikularni vozel → Hisov snop → veje snopa → Purkinjeva vlakna → prekati (sistola)

EKG je kratica za ElectroCardioGram. V nemščini je zapisana tudi kot EKG za ElectroKardioGram. EKG prikazuje, kaj počne elektrika v srcu. EKG naredimo tako, da na kožo osebe namestimo elektrode. Elektrode vidijo elektriko, ki teče skozi srce. Naprava to zapiše na papir. Ta zapis na papirju je EKG.

Zdravniki z vpogledom v EKG ugotovijo, kako deluje srce osebe. EKG pokaže nekatere bolezni srca, kot so srčni infarkt ali težave s srčnim ritmom (kako elektrika teče po prevodnem sistemu srca).

EKG kaže atrijsko sistolo. To imenujemo val P. Nato sledi ventrikularna sistola. To se imenuje QRS ali QRS-kompleks. Kompleks se imenuje zato, ker so v njem trije različni valovi. Q-val, R-val in S-val. Nato EKG prikaže ventrikularno diastolo. To se imenuje val T. Takrat se pojavi tudi diastola preddvorov. Vendar je ne vidimo ločeno od ventrikularne diastole.

PR-interval je prostor med atrijsko sistolo (P) in ventrikularno sistolo (QRS). Interval QT je čas od začetka QRS do konca T. ST-segment je prostor med QRS in T.