Srčni infarkt (miokardni): kaj je, simptomi, vzroki in prva pomoč

Akutni miokardni infarkt, imenovan tudi srčni infarkt, nastane, ko se krvna žila v srcu nenadoma zamaši. Krvne žile prenašajo kri in kisik. Ko se krvna žila v srcu zamaši, kri ne more priti do dela srca. Ta del srca ne dobi dovolj kisika. To se imenuje ishemija. Ko srčna mišica postane ishemična (ne dobi dovolj krvi in kisika), ishemija pogosto povzroči bolečino v prsih. To se imenuje angina pektoris. Če ishemija traja dovolj dolgo, srčna mišica, ki ne dobi dovolj kisika, umre. To se imenuje infarkt. "<a href="16930">Miokardni</a> infarkt" pomeni "infarkt (odmrtje mišice) v srčni mišici".

Srčni infarkt je nujna medicinska pomoč. Prvih nekaj minut je zelo pomembnih za ohranitev življenja. Nekatere poškodbe zaradi srčnega infarkta je mogoče popraviti, če se oseba zdravi v prvi uri infarkta.

Simptomi srčnega infarkta

Znaki se lahko razlikujejo, vendar so najpogostejši:

• močna ali pritiskajoča bolečina v sredini prsnega koša (pogosto opisana kot stiskanje, poltanje ali težo), ki traja več kot nekaj minut ali izgine in se ponovi;
• bolečina, ki se širi v ramo (pogosto levo), roko, vrat, čeljust ali hrbet;
• zadihanost, tudi brez bolečin v prsih;
• močno potenje, bledica, slabost ali bruhanje;
• omotica, omedlevica ali nenadna šibkost;
• nenavadno utrujenost (zlasti pri ženskah).

Vzroki in dejavniki tveganja

Najpogostejši vzrok je ateroskleroza (nabiranje maščobnih oblog oziroma plakov v koronarih arterijah). Plak lahko poči in povzroči nastanek krvnega strdka, ki popolnoma zamaši arterijo. Druge, redkejše, prave so:

• spazem koronarne arterije (nenadno zoženje);
• tromboza zaradi motenj strjevanja krvi;
• večja embolija (npr. redko pri endokarditisu ali pri drugih srčnih motnjah).

Glavni dejavniki tveganja:

• kajenje;
• visok krvni tlak;
• visok holesterol;
• diabetes;
• debelost in telesna neaktivnost;
• nezdrav način prehranjevanja;
• stres in pretirana uživanje alkohola;
• starost (tveganje raste s starostjo) in družinska obremenjenost;
• moški spol ima višje tveganje v mlajših letih, vendar so po menopavzi tveganja pri ženskah primerljiva.

Diagnoza

Za potrditev infarkta so ključni naslednji postopki:

• elektrokardiogram (EKG) — takoj ob sumu na infarkt;
• krvni testi (troponini in drugi srčni encimi), ki kažejo poškodbo srčne mišice;
• številne bolnišnice opravijo tudi rentgen prsnega koša, eho srca ali koronarno angiografijo (kateterizacija) za natančno oceno žil.

Zdravljenje v bolnišnici

Cilj zdravljenja je čim prej obnoviti pretok krvi skozi prizadeto arterijo in zmanjšati poškodbo srčne mišice. Pogoste metode:

• perkutana koronarna intervencija (PCI ali angioplastika) s postavitvijo stenta — standardna metoda, če je dosegljiva hitro;
• tromboliza (raztapljanje krvnega strdka z zdravili) — če PCI ni takoj dostopna in ni kontraindikacij;
• zdravila: antitrombocitna (npr. aspirn, klopidogrel), antikoagulanti, beta-blokatorji, ACE inhibitorji/ARB, statini in po potrebi nitrati ali analgetiki;
• v nekaterih primerih je potrebna intenzivna oskrba zaradi aritmij, srčnega popuščanja ali drugih zapletov.

Prva pomoč pri sumu na srčni infarkt

Takoj ukrepajte — hitra reakcija lahko reši življenje in zmanjša poškodbo srca:

• Pokličite nujno pomoč (v Sloveniji 112 oziroma lokalna številka za nujne primere). Ne odpeljite osebe sami z avtomobilom, če je možno počakati na reševalce.
• Če je oseba pri zavesti:
  • posadite jo ali naj leži v udobnem položaju (običajno rahlo sedeč položaj olajša dihanje);
  • pustite ji njena zdravila, če jih ima predpisana (npr. nitroglicerin) — nitroglicerin naj vzame le, če je bil predpisan in če ni nižega krvnega tlaka;
  • če ni kontraindikacij in je na voljo, odrasli naj vzamejo eno do tri 300 mg tablete aspirina, da jih žvečijo (če niso alergični na aspirin in ne jemljejo zdravil za razredčevanje krvi po nasvetu zdravnika);
  • znižite telesno aktivnost in sprostite tesna oblačila.
• Če je oseba nezavestna in ne diha normalno:
  • začnite kardiopulmonalno oživljanje (KPR) — če niste usposobljeni, izvajajte kompresije prsnega koša brez prekinitve (»hands-only«): 100–120 stisov na minuto, globina približno 5–6 cm pri odraslih;
  • če je na voljo avtomatski eksterni defibrilator (AED), ga uporabite čim prej in sledite navodilom;
  • reševalce pripeljite do bolnika in jim omogočite dostop.

Zapleti

Možni zapleti vključujejo:

• aritmije (npr. ventrikularna fibrilacija), ki so lahko smrtno nevarne;
• srčno popuščanje ali kardiogen šok;
• ruptura srčne mišice ali deloma poškodovana srčna zaklopka;
• perikarditis (vnetje ovojnice okoli srca) ali dolgotrajna slabost srca (kronično srčno popuščanje).

Preprečevanje in rehabilitacija

Po preživetem infarktu je pomembno zmanjšati tveganje za ponovitev:

• spreminjanje življenjskega sloga: prenehanje kajenja, zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, nadzor telesne teže;
• zdravljenje dejavnikov tveganja: nadzor krvnega tlaka, sladkorja in holesterola;
• stalno jemanje predpisanih zdravil (npr. antitrombocitnih sredstev, statinov, ACE inhibitorjev);
• udeležba v programih kardiološke rehabilitacije, ki vključujejo telesno vadbo, izobraževanje in psihosocialno podporo;
• redni zdravniški pregledi in, če je potrebno, prilagoditev zdravil ali nadaljnje invazivne obravnave.

Kdaj k zdravniku

• takoj ob pojavu ali sumu na srčni infarkt kliči 112;
• po odpustu iz bolnišnice obiščite kardiologa za nadaljnje spremljanje in načrt zdravljenja;
• če se pojavijo novi ali ponavljajoči simptomi (bolečina v prsih, povečana zadihanost, omedlevica, nenadno otekanje nog), poiščite nujno pomoč.

Srčni infarkt je resno stanje, pri katerem šteje vsak trenutek. Poznavanje simptomov, hitro ukrepanje in dolgoročne spremembe življenjskega sloga močno zmanjšajo tveganje za hud izid in izboljšajo možnosti okrevanja.