Krvavitev (hemoragija): definicija, vzroki, vrste in tveganja
Krvavitev (hemoragija): jasna razlaga, najpogostejši vzroki, vrste, simptomi in resna tveganja ter praktični nasveti za prvo pomoč — vse, kar morate vedeti.
Krvavitev, strokovno imenovana hemoragija (Britanija) ali hemoragija (ZDA), je izguba krvi ali uhajanje krvi iz krvnega obtoka.
Do krvavitve lahko pride znotraj telesa, ko kri uhaja iz krvnih žil v telesu, ali zunaj njega, skozi naravno odprtino, kot so nožnica, usta, nos, uho ali anus, ali skozi poškodbo kože.
Krvavitev je velika izguba krvi. Izkrvavitev je izguba krvi, ki povzroči smrt. Ni nujno, da oseba izgubi vso kri, da bi umrla. Ljudje lahko umrejo, če izgubijo od polovice do dveh tretjin krvi.
Zdrava oseba lahko brez resnih zdravstvenih težav prenese izgubo 10-15 % celotne količine krvi, pri darovanju krvi pa je običajno potrebnih 8-10 % darovalčeve krvi.
Vzroki
Krvavitve lahko povzročijo različni dejavniki. Najpogostejši so:
- travme in poškodbe (udarci, ranozarezi, prodirna strelna ali rezna poškodba);
- kirurški posegi in invazivne medicinske preiskave;
- razjede v prebavnem traktu (npr. želodčne ali dvanajstnične razjede);
- varice požiralnika ali želodca pri jetrni cirozi;
- porodne krvavitve (placenta, predele porodnega kanala);
- motnje strjevanja krvi (npr. hemofilija, von Willebrandova bolezen) ali nizko število trombocitov;
- zdravila, ki zavirajo strjevanje (antikoagulanti kot so varfarin, direktni oralni antikoagulanti, antitrombocitna zdravila);
- bolezni jeter, ki zmanjšajo sintezo koagulacijskih faktorjev;
- tumorji in vaskularne malformacije (anevrizme, arteriovenske malformacije);
- hipertenzija, ki povečuje tveganje razpoka žil (npr. možganska krvavitev);
- vitaminske pomanjkljivosti (npr. pomanjkanje vitamina K) ali zastrupitve.
Vrste krvavitev
- Arterijska: kri je svetlo rdeča in brizga v ritmu srčnega utripa; kaže na poškodbo arterije in je pogosto življenjsko ogrožujoča.
- Venska: kri je temnejša in teče bolj enakomerno; lahko povzroči velike krvne izgube, vendar običajno manj hitro kot arterijska.
- Kapilarna: pogosto se pojavi kot počasen izcedek iz kože ali sluznic; običajno manj nevarna, a lahko vodi do okužb ali pri velikih površinah do znatne izgube.
- Notranja krvavitev: kri se kopiči v telesnih votlinah (npr. trebušna votlina, možgane, prsni koš); lahko ostane neopazna, dokler ne povzroči šoka ali drugih znakov.
- Skrita (occult) krvavitev: majhne količine krvi v blatu ali urinu, ki niso vidne brez laboratorijskih preiskav; lahko vodijo v anemijo, če trajajo dlje časa.
- Akutna množična krvavitev: hitra izguba velike količine krvi, povzroči hipovolemijo in zahteva takojšnje ukrepanje.
- Kronična krvavitev: počasna, dolgotrajna izguba krvi, pogosto vodi v železovo pomanjkljivost in anemijo.
Znaki in simptomi
- vidna krvavitev iz rane ali sluznic;
- blede, hladne in vlažne kože, hitro ali šibko bitje srca (tahikardija ali bradikardija v napredovalih primerih);
- znižan krvni tlak, omotica, izguba zavesti;
- hitro dihanje, slabost, bruhanje (vključno s krvjo — hematemeza) ali temno, katrano blato (melena);
- zmanjšano izločanje urina kot znak slabega krvnega obtoka;
- pri notranjih krvavitvah specifični simptomi glede na organ (npr. močna glavobol in difuzni znaki pri možganski krvavitvi, bolečina v trebuhu pri trebušni krvavitvi).
Diagnoza
Diagnoza temelji na kliničnem pregledu, anamnezi in dodatnih preiskavah:
- osnovne preiskave: merjenje vitalnih funkcij, hemoglobina/hematokrita, krvnega števila (CBC), preiskave strjevanja (PT, aPTT, INR);
- testi tipizacije in križa (type and crossmatch) ob pričakovani transfuziji;
- biokemija (elektroliti, delovanje jeter);
- instrumentalne preiskave: endoskopija (pri prebavnih krvavitvah), CT ali MRI (pri sumu na notranjo krvavitev v prsni ali trebušni votlini ali možganih), ultrazvok (FAST pri travmah), angiografija (lokalizacija in možnost embolizacije).
Zdravljenje in prva pomoč
Ukrepanje je odvisno od vrste in resnosti krvavitve. Osnovna pravila prve pomoči vključujejo:
- okitajte glavni vir krvavitve z močnim, neposrednim pritiskom (čim dlje in temeljito);
- če je krvavitev iz uda, povzdignite okončino nad nivojem srca, če to ne poslabša stanja;
- pri resnih arterijskih krvavitvah, ki jih ni mogoče ustaviti s pritiskom, uporabite tudi torakoten ali primerno zategovanje — le, če ste usposobljeni, saj lahko nepravilna uporaba povzroči dodatno škodo; za ekstremitete se lahko uporabi turniket kot začasni ukrep;
- ne odstranjujte vstavljenih predmetov (impalement) – fiksirajte jih in poiščite nujno medicinsko pomoč;
- zagotovite prost prehod dihal in stabilizirajte bolnika; pokličite reševalno službo ali odpeljite v najbližji urgentni center;
- bolnišnični ukrepi: intravenska nadomestitev tekočin, kri ali krvni derivati, zdravljenja za korekcijo motenj strjevanja (vitamin K, protrombinski koncentrati, sveži zamrznjeni plazmi), endoskopski ali kirurški posegi, intervencijska radiologija (embolizacija), zdravljenje osnovne bolezni (ulcera, tumor, jetrna bolezen).
Tveganja in zapleti
Nezdravljena ali huda krvavitev lahko vodi do:
- hipovolemskega šoka in poškodb organov zaradi pomanjkanja kisika;
- srčno-žilnega kolapsa in smrti;
- anemije in kronične slabe počutja pri ponavljajočih se ali dolgotrajnih krvavitvah;
- okužb pri odprtih ranah ali pri transfuzijah (čeprav so sodobne transfuzijske prakse zelo varne);
- dolgotrajnih posledic glede na prizadeti organ (npr. nevrološke posledice po možganski krvavitvi).
Preprečevanje
- upravljanje tveganj pri jemanju antikoagulantov in antitrombocitnih zdravil (redni nadzor, ustrezne odmerke, informiranje zdravnika o krvavitvah);
- preventivni ukrepi pri kroničnih boleznih (zdravljenje razjed, nadzor krvnega tlaka, zdravljenje jeter);
- uporaba zaščitne opreme pri tveganih dejavnostih in varna vožnja;
- redno presejanje in zdravljenje krvavitvenih motenj pri osebni ali družinski anamnezi;;
- pri darovanju krvi upoštevati priporočila zdravstvenih organizacij in se predhodno posvetovati z zdravstvenim osebjem.
Če opazite močno ali dolgotrajno krvavitev, hudo omotico, izgubo zavesti, hitro poslabšanje stanja ali sum na notranjo krvavitev (npr. močna bolečina, napihnjenost trebuha, krvave bruhanje ali temno blato), poiščite nujno medicinsko pomoč.
Krvaveč prst
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je krvavitev?
O: Krvavitev je izguba krvi ali uhajanje krvi iz krvnega obtoka.
V: Kako lahko pride do notranje krvavitve?
O: Do notranje krvavitve lahko pride, kadar kri uhaja iz krvnih žil v telesu.
V: Kje se lahko pojavi zunanja krvavitev?
O: Do krvavitve lahko pride navzven skozi naravno odprtino, kot so vagina, usta, nos, uho ali anus, ali skozi poškodbo kože.
V: Kaj je izkrvavitev?
O: Krvavitev je velika izguba krvi.
V: Kaj je izkrvavitev?
O: Izkrvavitev je izguba dovolj krvi, da povzroči smrt.
V: Ali lahko oseba umre, če izgubi vso kri?
O: Ni nujno, da oseba izgubi vso kri, da bi umrla. Ljudje lahko umrejo, če izgubijo polovico do dve tretjini krvi.
V: Kakšna je lestvica, ki jo je uvedla Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za merjenje različnih stopenj izgube krvi?
O: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je uvedla lestvico za merjenje različnih stopenj izgube krvi od 0 do 4. Stopnja 0 pomeni, da ni izgube krvi, medtem ko stopnja 4 pomeni najvišjo stopnjo krvavitve s smrtnim tveganjem.
Iskati