Krvožilni sistem (imenovan tudi srčno-žilni sistem) je telesni sistem, ki po telesu pretaka kri. Sestavljajo ga srce in krvne žile.

Krvne žile, ki odvajajo kri iz srca, so arterije. Arterije se pri oddaljevanju od srca delijo na manjše arterije. Manjše arterije, ki se povezujejo s kapilarami, se imenujejo arteriole.

Krvne žile, ki odvajajo kri proti srcu, so žile. Žile se proti srcu povečujejo. Najmanjše žile se imenujejo venule. Izgovori se (VEHN-yools)

Kapilare potekajo med arterijami in venami. Kapilare so precej tanke, zato ime izhaja iz latinske besede capillus, ki pomeni "las".

Tako se kri premika: srce→arterija→arteriole→kapilare→venule→žila→srce. To imenujemo cirkulacija. V krvnem obtoku obstajata dve različni cirkulaciji. Sistemski krvni obtok je tisti, s katerim kri doseže večino telesa. V pljučnem krvnem obtoku gre kri skozi pljuča. (Pljučna pomeni ¨o pljučih¨). Tako deluje krvni obtok pri sesalcih, vključno z ljudmi. Sistemi krvnega obtoka drugih vretenčarjev se nekoliko razlikujejo.

Sestava krvi in njene osnovne naloge

Kri je sestavljena iz tekočega dela (plazme) in celic: rdečih krvnih celic (eritrocitov), belih krvnih celic (levkocitov) ter krvnih ploščic (trombocitov). Glavne naloge krvožilnega sistema so:

  • transport kisika in ogljikovega dioksida, hranil in presnovnih odpadkov,
  • prenašanje hormonov in signalnih snovi,
  • vzdrževanje homeostaze (telesne temperature, pH in tekočinskega ravnovesja),
  • zaščita pred okužbami in krvavitvami (imunski odziv in strjevanje krvi).

Srce in njegovo delovanje

Srce je mišični organ, sestavljen iz štirih osnovnih votlin: dveh preddvorov (atriuma) in dveh prekatov (ventriklov). Med predprtom in prekatom so atrioventrikularne zaklopke (na desni trikuspidalna, na levi mitralna), na izhodih iz prekata pa so polmesečaste zaklopke (pljučna in aortna). Srce poganja kri s ciklom krčenja (sistole) in polnjenja (dijastole).

Električni nadzor srčnega utripa izvira v sinoatrijskem vozlišču (SA vozišču), ki začne impulz; ta potuje do atrioventrikularnega vozlišča (AV) in naprej po Purkinjejevih vlaknih ter povzroči usklajeno krčenje srca. Koronarna cirkulacija oskrbuje srčno mišico z arterijsko krvjo, zato so koronarne arterije življenjsko pomembne.

Gradnja krvnih žil in njihove značilnosti

  • Arterije: imajo debelejšo steno (gladka mišična plast in elastična vlakna), prenašajo kri pod visokim pritiskom stran od srca. Izjema je pljučna arterija, ki prenaša deoksigenirano kri proti pljučem.
  • Arteriole: majhne elastično-mišične žile, ki uravnavajo krvni pretok v kapilarah in upornost obtoka; pomembne pri regulaciji krvnega tlaka.
  • Kapilare: najtanjše žile, kjer poteka izmenjava plinov, hranil in presnovkov med krvjo in tkivi. Obstajajo različne vrste kapilar (neprekinjene, fenestrirane, sinusoidne), odvisno od potrebe tkiva.
  • Venule in žile: zbirajo kri iz kapilar in jo vračajo proti srcu. Žile imajo tanjše stene kot arterije, pogosto vsebujejo zaklopke, ki preprečujejo povratni tok krvi; pomoč pri vrnitvi krvi proti srcu nudijo tudi mišični črpalni mehanizmi in dihanje.

Vrste krvnega obtoka

Pri večini sesalcev, vključno z ljudmi, ločimo:

  • Sistemski obtok: prenaša oksigenirano kri iz levega prekata v telo in vrača deoksigenirano kri v desni preddvor.
  • Pljučni obtok: vodi deoksigenirano kri iz desnega prekata v pljuča, kjer se izmenja plin, in vrača oksigenirano kri v levi preddvor.
  • Koronarni obtok: oskrbuje srčno mišico z oksigenirano krvjo in jo odnaša.
  • Portalne žile: posebni vmesni obtoki (npr. hepatični portal), kjer kri iz organov najprej preide v drug organ (jetra) pred vračanjem v srce.

Krvožilni sistem pri različnih vretenčarjih

Različne skupine vretenčarjev imajo prilagoditve obtoka:

  • Ribe: običajno enkaten obtok (srce → škrge → telo → srce), kjer kri prehaja skozi prehranjevalne kapilare škrg le enkrat na krog.
  • Amfibiji in nekatere plazilci: imajo delno ločen obtok; pri njih lahko prihaja do mešanja oksigenirane in deoksigenirane krvi v delu srca.
  • Ptice in sesalci: popolnoma ločen dvosistemni obtok (dvojni in ločen), kar omogoča višje pritiske v sistemskem obtoku in bolj učinkovito oksigenacijo tkiv — pomembno za visoko presnovo.

Klinični in fiziološki vidiki

Krvni tlak (merjen v mmHg, npr. normalno približno 120/80 mmHg) je ključni pokazatelj delovanja krvožilnega sistema. Motnje lahko vključujejo aterosklerozo (zožanje arterij zaradi oblog), hipertenzijo (povišan krvni tlak), bolezni ven (npr. krčne žile), srčna popuščanja in motnje srčnega ritma.

Preventiva in krepitev zdravja krvožilnega sistema vključujeta zdravo prehrano, redno telesno dejavnost, obvladovanje stresa, opustitev kajenja in nadzor dejavnikov tveganja (holesterol, diabetes, krvni tlak).

Povzetek

Krvožilni sistem je kompleksen, a ključen sistem, ki povezuje organe in tkiva – prinaša O2 in hranila, odnaša odpadke, sodeluje pri regulaciji telesnih funkcij in pri obrambi pred boleznimi. Razumevanje njegove sestave, delovanja in motenj pomaga pri ohranjanju zdravja in pri zdravljenju bolezni povezanih s srcem in žiljem.