Kapilara
Kapilara je krvna žila. Nima mišičnega/elastičnega tkiva kot druge krvne žile. Ima enocelično steno, ki pomaga pri prenosu snovi skozi organizme. Kapilare so majhne in manjše od drugih krvnih žil. Velike so približno 5-10 μm, povezujejo arterije in venele ter omogočajo prehajanje vode, kisika, ogljikovega dioksida ter številnih drugih hranil in odpadnih kemikalij med krvjo in okoliškimi tkivi.
Kri teče iz srca v arterije, ki se zožijo v arteriole, te pa še bolj v kapilare. Po prekrvavitvi tkiva se kapilare razširijo in postanejo venule, nato pa se še bolj razširijo in postanejo vene, ki vračajo kri v srce.
Anatomija
Kri se iz srca pretaka v arterije, ki se razvejijo in zožijo v manjše arterije, te pa se nato še bolj razvejijo v kapilare. Po prenosu kisika v tkivo se kapilare združijo in razširijo v majhne žile, nato pa se še bolj razširijo v vene, ki vračajo kri v srce.
"Kapilarna posteljica" je mreža kapilar, ki oskrbujejo organ. Bolj ko so celice presnovno dejavne, več kapilar potrebuje za oskrbo s hranili in odvajanje odpadnih snovi.
Posebne arterije povezujejo arteriole in venele ter so pomembne za obvoz pretoka krvi skozi kapilare. Prave kapilare izvirajo predvsem iz metarteriol in zagotavljajo gibanje med celicami in krvnim obtokom. Zaradi širine 8 μm se morajo rdeče krvničke delno zložiti v obliki krogle, da jih lahko obidejo v enem nizu.
Prekapilarne mišice so obročki gladkih mišic na začetku pravih kapilar, ki skrbijo za pretok krvi v prave kapilare in nadzorujejo pretok krvi skozi del telesa ali območje.
Fiziologija
Stena kapilare je enoplastno tkivo, ki je tako tanko, da lahko zaradi tlačnih razlik skozi njo prehajajo plini in druge snovi, kot so kisik, voda, beljakovine in maščobe. Odpadne snovi, kot sta ogljikov dioksid in sečnina, lahko prehajajo nazaj v kri, da bi se odstranile iz telesa.
V kapilarno posteljico se običajno pretaka največ 25 % količine krvi, ki bi jo lahko vsebovala, čeprav lahko to količino povečamo s samodejnim uravnavanjem, tako da se gladke mišice v arteriolah, ki vodijo do kapilarne posteljice, sprostijo, metarteriole pa se zmanjšajo.
Kapilare v svoji steni nimajo teh gladkih mišic, zato je vsaka sprememba njihove širine pasivna. Vse signalne molekule, ki jih sproščajo (na primer endotelin za krčenje in dušikov oksid za širjenje), delujejo na gladke mišične celice v stenah bližnjih večjih žil, na primer arteriol.
Sposobnost kapilar, da premikajo predmete, se lahko poveča zaradi sproščanja nekaterih citokinov, na primer pri obrambi telesa pred mikrobi.
Sorodne strani
- Alveolarno-kapilarna pregrada
- Krvna možganska pregrada
- Kapilarno delovanje
- Hagen-Poiseuillova enačba
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kapilara?
O: Kapilara je majhna krvna žila z enocelično steno, ki omogoča prenos snovi med krvjo in okoliškimi tkivi.
V: Kako se kapilare razlikujejo od drugih krvnih žil?
O: Kapilare nimajo mišičnega/elastičnega tkiva kot druge krvne žile.
V: Kakšna je velikost kapilare?
O: Kapilare so velike približno 5-10 μm, kar je manj kot vse druge krvne žile.
V: Kakšna je funkcija kapilare?
O: Kapilare so namenjene prenašanju vode, kisika, ogljikovega dioksida ter drugih hranilnih in odpadnih kemikalij med krvjo in okoliškimi tkivi.
V: Kakšna je zgradba kapilare?
O: Kapilare imajo enocelično steno, ki pomaga prenašati snovi skozi organizme.
V: Katere krvne žile povezujejo kapilare?
O: Kapilare povezujejo arterije in venele.
V: Katere snovi se prenašajo po kapilarah?
O: Kapilare prenašajo vodo, kisik, ogljikov dioksid ter številna druga hranila in odpadne kemikalije med krvjo in okoliškimi tkivi.
