Arterija: pomen, zgradba in funkcija v človeškem telesu

Arterija je krvna žila, ki odvaja kri iz srca v druge dele telesa. Skoraj vse arterije prevajajo kri z veliko kisika. Edini arteriji, ki ne prenašata krvi, bogate s kisikom, sta pljučna arterija in (pri plodu) popkovna arterija.

Zgradba arterije

Vsaka arterija ima tri osnovne plasti (tunike). Zunanja plast je debela prevleka iz raztegljivega tkiva (tunica externa ali adventitia), ki jo sestavlja vezivno tkivo in v njej pogosto potekajo majhne žilice (vasa vasorum) ter živčni vlakni. Srednja plast (tunica media) je iz gladkih mišičnih celic in elastičnih vlaken, zato se arterija razširi ali skrči, kadar telo to potrebuje. Notranja obloga (tunica intima) je sestavljena iz enakih celic, kot so v srcu — enoslojni endotelij — ter podendotelijske plasti in notranja elastična membrana.

Arterije so običajno globoko pod kožo in nimajo zaklopk, ki bi preprečevale povratni tok krvi. Namesto tega se arterije ob vsakem utripu srca raztegnejo, da ima kri prostor za pretok. Ko se stene popolnoma raztegnejo, se zaradi mišic v arterijah skrčijo na normalno velikost. To potisne kri skozi.

Vrste arterij in njihova vloga

• Elastične arterije (npr. aorta, velike vejice od aorte): vsebujejo veliko elastičnih vlaken; zaradi elastičnosti ublažijo nihanja tlaka med sistolo in diastolo.
• Mišične arterije (distributivne): imajo več gladkih mišičnih celic v srednji plasti in usmerjajo pretok krvi v različne organe.
• Arteriole: najmanjše razvejitve arterij, ki delujejo kot glavne "uporne" žile in določajo periferni žilni upor ter s tem vplivajo na krvni tlak.

Funkcije arterij

• Prenašanje oksigenirane krvi iz srca do organov in tkiv (razen dveh omenjenih izjem).
• Vzdrževanje krvnega tlaka z elastičnimi lastnostmi in kontrakcijo gladkih mišičnih celic (vasokonstrikcija/vasodilatacija).
• Generiranje pulza, ki ga zaznamo kot utrip pri palpaciji arterij (npr. radialna, karotidna arterija).
• Vključenost v termoregulacijo: razširjanje in zoženje arterij površinskih mrež sodeluje pri izgubi ali varčevanju s toploto.

Regulacija pretoka in tlaka

Pretok in premer arterij nadzoruje avtonomni živčni sistem (simpatikus povzroči zoženje, parasimpatikus ima manjši neposreden vpliv), lokalni presnovni produkti (npr. dušikov oksid povzroči dilatacijo) in hormoni. Posebne strukture, kot so baroreceptorji v karotidnem sinusu in aortnem loku, spremljajo krvni tlak in preko refleksov prilagajajo srčni utrip in tonus žil.

Kaj se lahko zgodi s arterijami (klinični pomen)

• Ateroskleroza: kopičenje maščobnih oblog (plakov) v notranji plasti arterij, kar vodi do zožitve lumna, zmanjšanega pretoka in tveganja za srčni infarkt ali kap.
• Hipertenzija: kronično povišan krvni tlak obremenjuje stene arterij in pospešuje okvare ter aterosklerozo.
• Aneurizma: lokalno izbočenje stene arterije zaradi njene oslabelosti; nevarnost rupture in notranjega krvavenja.
• Vnetja arterij (arteritisi) in tromboza: lahko povzročijo ishemijo oz. odmiranje tkiv.

Diagnoza in pomen v medicini

V klinični praksi arterije uporabljamo za merjenje krvnega tlaka, odvzem arterijske krvi za analizo (arterialni krvni plini), oceno pulza ter pri invazivnih postopkih, kot so angiografija in balonska angioplastika. Ultrazvočne preiskave (Doppler), CT- in MR-angiografija ter klinični pregledi pomagajo odkriti zožitve, aneurizme ali druge patologije.

Zaključek

Arterije so ključne žile, odgovorne za prenos krvi iz srca v telo, uravnavanje krvnega tlaka in porazdelitev kisika ter hranil do tkiv. Njihova struktura — elastičnost, mišična plast in endotelij — omogoča dinamično prilagajanje pretoka glede na potrebe organizma. Ohranitev zdravja arterij je bistvena za preprečevanje srčno-žilnih bolezni.

Pomembne arterije

Aorta

Aorta je glavna arterija v človeškem telesu. Začne se v levem prekatu srca, ki je poln krvi, ki je pravkar dobila kisik v pljučih. (Tej krvi pravimo oksigenirana kri, kar pomeni, da je v njej veliko kisika.) Levi prekat črpa to s kisikom bogato kri skozi aorto. Aorta to kri dovaja do vseh organov v telesu.

Aorta poteka od srca do dna trebuha. Na tej poti se od aorte kot veje na drevesu odcepijo manjše arterije, ki kri vodijo v različne dele telesa. Na koncu se aorta razdeli na dve arteriji, ki dovajata kri v noge.

Z izjemo pljučne arterije so vse arterije v telesu povezane z aorto. Nekatere druge pomembne arterije so:

• karotidne arterije, ki dovajajo kri v možgane, glavo in obraz.
• Femoralne arterije, ki dovajajo kri v noge.
• Koronarne arterije, ki dovajajo kri v srce.

Pljučna arterija

Pljučna arterija je edina arterija v telesu odraslega človeka, ki:

• ni povezan z aorto in
• Prenaša kri, ki nima veliko kisika. (To je deoksigenirana kri.)

Telo uporablja kisik, ki ga prenašajo druge arterije, za pridobivanje energije. Kri v teh arterijah postane deoksigenirana - v njej ni več veliko kisika. Ta kri nato potuje po kapilarah, da bi iz arterij prišla v vene. Naloga žil je, da deoksigenirano kri prenesejo nazaj na desno stran srca. Pljučna arterija prenaša to kri iz desnega prekata srca v pljuča. V pljučih lahko kri dobi več kisika.

Ko kri dobi več kisika, potuje nazaj v levi del srca in se po aorti izliva v telo. Ta cikel se nadaljuje znova in znova.

Glavne telesne arterije. Opazite, kako se vse odcepijo od aorte.

Težave z arterijami

Arterijska krvavitev

Ker srce črpa kri neposredno v arterije, so te pod velikim pritiskom. V nasprotju z žilami se arterije vedno raztezajo in nato stiskajo, da bi po njih potisnile kri v telo. Zaradi tega je lahko arterijska krvavitev - krvavitev iz arterije - nujna medicinska pomoč, zlasti če je arterija velika. Do arterijske krvavitve lahko pride zelo hitro. Če se na primer prereže stegenska arterija, lahko oseba izkrvavi do smrti.

Če arterija v možganih začne krvaveti, lahko krvavitev povzroči možgansko kap.

Arterioskleroza in ateroskleroza

Pri arteriosklerozi so stene arterij trše, bolj toge in manj raztegljive. Zaradi tega kri in kisik težje prodirata po arterijah do pomembnih telesnih organov.

Ena od vrst arterioskleroze je ateroskleroza. Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se arterije zožijo, ker so zamašene s snovmi, kot sta holesterol in maščoba. Tako kot zamašitev cevi v umivalniku otežuje pretok vode skozi cevi, tudi zamašitev arterij otežuje pretok krvi. Zaradi tega mora srce delati več, da potisne kri skozi arterije. Ateroskleroza je velik dejavnik tveganja za visok krvni tlak in bolezni srca.

Ko se ateroskleroza pojavi v koronarnih arterijah, lahko povzroči koronarnobolezensrca. Če se te arterije preveč zamašijo, srce ne dobi krvi in kisika, ki ju potrebuje za preživetje. To lahko povzroči angino pektoris, srčni napad, srčno popuščanje ali celo nenadno smrt.

Kadar se ateroskleroza pojavi v eni od možganskih arterij, lahko povzroči možgansko kap.

Anevrizme

Anevrizma je izboklina v steni arterije. Je kot majhen balonček, napolnjen s krvjo, ki se izliva iz arterije. Ko se anevrizma povečuje, je večja verjetnost, da se bo zlomila. Če anevrizma poči ("poči"), začne arterija krvaveti. Če je arterija velika, lahko oseba izkrvavi do smrti. Če arterija krvavi, kri ne more priti skozi njo. Del telesa, ki naj bi ga arterija oskrbovala, ne dobi potrebne krvi in kisika. Porušena anevrizma je nujna medicinska pomoč.

Slika, ki prikazuje učinke ateroskleroze na arterijo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je arterija?

V: Kakšno vrsto krvi prevajajo skoraj vse arterije?

V: Katere arterije ne prenašajo krvi, bogate s kisikom?

V: Katere so tri plasti arterije?

V: Ali imajo arterije zaklopke, ki preprečujejo, da bi kri tekla nazaj?

V: Kako arterije pretakajo kri?

V: Kaj so arteriole?

Išči po črki