Arterija

Pomembne arterije

Aorta

Aorta je glavna arterija v človeškem telesu. Začne se v levem prekatu srca, ki je poln krvi, ki je pravkar dobila kisik v pljučih. (Tej krvi pravimo oksigenirana kri, kar pomeni, da je v njej veliko kisika.) Levi prekat črpa to s kisikom bogato kri skozi aorto. Aorta to kri dovaja do vseh organov v telesu.

Aorta poteka od srca do dna trebuha. Na tej poti se od aorte kot veje na drevesu odcepijo manjše arterije, ki kri vodijo v različne dele telesa. Na koncu se aorta razdeli na dve arteriji, ki dovajata kri v noge.

Z izjemo pljučne arterije so vse arterije v telesu povezane z aorto. Nekatere druge pomembne arterije so:

• karotidne arterije, ki dovajajo kri v možgane, glavo in obraz.
• Femoralne arterije, ki dovajajo kri v noge.
• Koronarne arterije, ki dovajajo kri v srce.

Pljučna arterija

Pljučna arterija je edina arterija v telesu odraslega človeka, ki:

• ni povezan z aorto in
• Prenaša kri, ki nima veliko kisika. (To je deoksigenirana kri.)

Telo uporablja kisik, ki ga prenašajo druge arterije, za pridobivanje energije. Kri v teh arterijah postane deoksigenirana - v njej ni več veliko kisika. Ta kri nato potuje po kapilarah, da bi iz arterij prišla v vene. Naloga žil je, da deoksigenirano kri prenesejo nazaj na desno stran srca. Pljučna arterija prenaša to kri iz desnega prekata srca v pljuča. V pljučih lahko kri dobi več kisika.

Ko kri dobi več kisika, potuje nazaj v levi del srca in se po aorti izliva v telo. Ta cikel se nadaljuje znova in znova.

Glavne telesne arterije. Opazite, kako se vse odcepijo od aorte.

Težave z arterijami

Arterijska krvavitev

Ker srce črpa kri neposredno v arterije, so te pod velikim pritiskom. V nasprotju z žilami se arterije vedno raztezajo in nato stiskajo, da bi po njih potisnile kri v telo. Zaradi tega je lahko arterijska krvavitev - krvavitev iz arterije - nujna medicinska pomoč, zlasti če je arterija velika. Do arterijske krvavitve lahko pride zelo hitro. Če se na primer prereže stegenska arterija, lahko oseba izkrvavi do smrti.

Če arterija v možganih začne krvaveti, lahko krvavitev povzroči možgansko kap.

Arterioskleroza in ateroskleroza

Pri arteriosklerozi so stene arterij trše, bolj toge in manj raztegljive. Zaradi tega kri in kisik težje prodirata po arterijah do pomembnih telesnih organov.

Ena od vrst arterioskleroze je ateroskleroza. Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se arterije zožijo, ker so zamašene s snovmi, kot sta holesterol in maščoba. Tako kot zamašitev cevi v umivalniku otežuje pretok vode skozi cevi, tudi zamašitev arterij otežuje pretok krvi. Zaradi tega mora srce delati več, da potisne kri skozi arterije. Ateroskleroza je velik dejavnik tveganja za visok krvni tlak in bolezni srca.

Ko se ateroskleroza pojavi v koronarnih arterijah, lahko povzroči koronarnobolezensrca. Če se te arterije preveč zamašijo, srce ne dobi krvi in kisika, ki ju potrebuje za preživetje. To lahko povzroči angino pektoris, srčni napad, srčno popuščanje ali celo nenadno smrt.

Kadar se ateroskleroza pojavi v eni od možganskih arterij, lahko povzroči možgansko kap.

Anevrizme

Anevrizma je izboklina v steni arterije. Je kot majhen balonček, napolnjen s krvjo, ki se izliva iz arterije. Ko se anevrizma povečuje, je večja verjetnost, da se bo zlomila. Če anevrizma poči ("poči"), začne arterija krvaveti. Če je arterija velika, lahko oseba izkrvavi do smrti. Če arterija krvavi, kri ne more priti skozi njo. Del telesa, ki naj bi ga arterija oskrbovala, ne dobi potrebne krvi in kisika. Porušena anevrizma je nujna medicinska pomoč.

Slika, ki prikazuje učinke ateroskleroze na arterijo.

Sorodne strani

• Obtočni sistem