Možganska kap — kaj je, vzroki, simptomi in zdravljenje

Možganska kap je bolezen, pri kateri del možganov izgubi dotok krvi. To se lahko zgodi, če se zamaši arterija, ki oskrbuje možgane s krvjo, ali če se razpoči in pušča. Zaradi prekinjenega pretoka krvi možgansko tkivo preneha prejemati kisik in hranilne snovi, kar hitro povzroči poškodbe ali odmrtje živčnih celic.

Vrste in mehanizmi

Poznamo dve glavni vrsti možganske kapi:

  • Išemična kap – nastane zaradi ishemije, torej pomanjkanja pretoka krvi. Najpogostejši vzrok je zapora žile zaradi krvnega strdka (tromboza ali arterijska embolija).
  • Hemorragična kap – nastane, ko krvna žila poči in pride do krvavitve v možgane ali v prostor okrog njih; to povzroči neposredno mehansko poškodbo in pritisk na možgansko tkivo.

Obstaja tudi tranzitorni ischemicni napad (TIA), pri katerem pride do začasnih simptomov, ki se povrnejo v 24 urah; TIA je opozorilo na povečano tveganje za pravo kap.

Simptomi

Možganska kap povzroči hitro izgubo možganskih funkcij. Simptomi se pogosto pojavijo nenadoma in vključujejo:

  • boleč ali odrevenel obraz, povešenost ustnega kota;
  • nenadna šibkost ali izguba gibljivosti na eni strani telesa – hemiplegija ali hemipareza (nezmožnost ali oteženo premikanje okončin na eni strani);
  • motnje govora ali razumevanja (afazija);
  • nenadna izguba vida ali delna izguba v enem vidnega polja;
  • nenadna huda glavobol (pogosteje pri hemoragični kapi), slabost, bruhanje, omotica, izguba ravnotežja ali koordinacije;
  • zmedenost, nezmožnost zavedanja lastnih težav (zlasti pri desničarski možganski kapi lahko bolnik zanika prizadetost).

Zakaj je nujno hitro ukrepanje

Možganska kap je nujna medicinska pomoč — hitra obravnava zmanjša obseg poškodbe možganov in poveča možnosti okrevanja. Če bolnika ne zdravimo hitro, lahko kap povzroči trajne okvare ali smrt. V mnogih državah velja, da je treba ob sumu na kap nemudoma poklicati številko 112.

Pomembno je, da ob sumu na kap čim prej zabeležite čas začetka simptomov — to je ključno za odločanje o nekaterih akutnih zdravljenjih.

Kako zdravijo možgansko kap

Diagnoza običajno vključuje hitro slikovno preiskavo (CT ali MRI), da se ugotovi vrsta kapi, ter dodatne preiskave (CT-angiografija, ultrazvok karotid, EKG za atrijsko fibrilacijo, krvne preiskave).

Akutno zdravljenje:

  • Išemična kap: pri primernih bolnikih je možno intravensko trombolitično zdravljenje (npr. alteplaza) v omejenem časovnem oknu (običajno do 4,5 ure od začetka simptomov) in endovaskularni poseg (mehanična trombektomija) pri primernih bolnikih tudi do več ur po nastopu bolezni v selektiranih primerih.
  • Hemorragična kap: zdravljenje običajno vključuje uravnavanje krvnega tlaka, nadzor krvavitve, morebitno prekinitev antikoagulantov in v nekaterih primerih kirurški poseg (evakuacija hematoma, postavitev ventrikularnega drena).
  • Podporno zdravljenje: uravnavanje dihanja, kisika, krvnega sladkorja, preprečevanje napadov, preprečevanje globokih venskih tromboz ter zgodnja rehabilitacija.

Podporna oskrba in rehabilitacija

Po začetnem zdravljenju sledi rehabilitacija, ki lahko vključuje fizioterapijo, delovno terapijo, logopedijo (za motnje govora in požiranja) ter psihološko in socialno podporo. Zgodnja in intenzivna rehabilitacija izboljša možnosti za povrnitev funkcij in samostojnosti.

Preprečevanje in zdravljenje dejavnikov tveganja

Dejavniki, ki povečujejo tveganje za možgansko kap, so starost, visok krvni tlak, predhodna možganska kap, sladkorna bolezen, visoka raven holesterola, kajenje, atrijska fibrilacija, migrena z avro in trombofilija (nagnjenost k trombozi). Od teh dejavnikov je najlažje odpraviti visok krvni tlak in kajenje.

Dodatni pomembni dejavniki in ukrepi za zmanjšanje tveganja:

  • zmanjšanje telesne teže in redna telesna aktivnost;
  • uravnavanje sladkorne bolezni in lipidov (statini);
  • omejitev uživanja alkohola in izogibanje prepovedanim drogam;
  • zdravljenje atrijske fibrilacije (antikoagulacijska terapija, če je indicirana);
  • kirurško zdravljenje pomembnih zožitev karotidnih arterij pri izbranih bolnikih.

Možni zapleti in napoved

Zapleti po kapi lahko vključujejo cerebralni edem (otekanje možganov), ponovne krvavitve, napade (epileptične), pljučne okužbe zaradi aspiracije, ter tromboze in embolije spodnjih okončin. Napoved (prognostik) je odvisna od hitrosti začetnega zdravljenja, velikosti in lege kapi ter splošnega zdravstvenega stanja bolnika.

Kaj storiti, če sumite na kap

  • pokličite 112 takoj;
  • zabeležite čas začetka simptomov;
  • ne dajajte hrane ali pijače, če je moteno požiranje;
  • bolnika položite v varno pozo (na bok), če bruha ali izgublja zavest, in ostanite z njim;
  • ne dajajte zdravil brez navodil reševalcev; ob morebitnem prejemu trombolize so nekatera zdravila kontraindicirana.

Hitro ukrepanje je ključ do boljših izidov. Čeprav niso vse možganske kapi preprečljive, lahko nadzor nad dejavniki tveganja in zdrav življenjski slog znatno zmanjšata verjetnost njihovega pojava.

Predvajanje medijev Preprosta video razlaga možganske kapi.
Predvajanje medijev Preprosta video razlaga možganske kapi.

Kako se prepoznajo kapi?

Predbolnišnični

Cincinnatijeva predbolnišnična lestvica možganske kapi je bila zasnovana za pomoč "predbolnišničnim" zdravstvenim delavcem (kot so reševalci) pri prepoznavanju možne možganske kapi, preden bolnik prispe v bolnišnico. Preizkuša tri osnovne znake. Če kateri koli od teh znakov ni normalen, gre morda za možgansko kap in bolnika je treba čim prej prepeljati v bolnišnico.

  1. Obrazni padec: Naj se oseba nasmehne ali pokaže zobe.
    • Normalno: obe strani obraza se gibljeta enako
    • Abnormalno: Ena stran obraza se ne premika tako dobro kot druga (ali se sploh ne premika); del obraza je videti, kot da je povešen.
  2. Premikanje rok: oseba naj zapre oči in drži roke iztegnjene približno 10 sekund.
    • Normalno: obe roki se premikata enako ali sploh ne
    • Abnormalno: Ena roka se ne premika ali pa se ena roka v primerjavi z drugo stranjo pomakne navzdol.
  3. Govor: "Starega psa ne moreš naučiti novih trikov" ali kakšen drug preprost in znan rek.
    • Običajno: Bolnik uporablja pravilne besede brez nerazločenosti
    • Abnormalno: Govor bolnika je nerazločen, bolnik uporablja napačne besede ali ne more govoriti.

Pri približno 72 % bolnikov, ki ne morejo normalno opravljati ene od teh treh nalog, gre za ishemično možgansko kap. Več kot 85 % bolnikov, ki ne morejo opravljati vseh treh nalog, ima akutno možgansko kap.

"Opazi kap"

Kampanja "prepoznaj možgansko kap", ki sta jo pripravila Ameriško združenje za srce in Ameriško združenje za možgansko kap, uči običajne ljudi, kako prepoznati možgansko kap. Uči osnovne teste iz Cincinnatijeve lestvice za možgansko kap z uporabo kratice FAST:

  • F: obraz - obrazni padec. Je ena stran obraza povešena ali otrpla? Prosite osebo, naj se nasmehne. Ali je nasmeh osebe neenakomeren?
  • A: roka - šibkost roke. Je ena roka šibka ali otrpla? Prosite osebo, naj dvigne obe roki. Ali ena roka drsi navzdol?
  • S: govor - težave z govorom. Je govor nerazločen? Ali oseba ne more govoriti ali jo je težko razumeti? Prosite osebo, naj ponovi preprost stavek, na primer: "Nebo je modro." Ali je stavek ponovljen pravilno?
  • T: čas - čas za klic na številko 911. Če se pri nekomu pojavi kateri koli od teh simptomov, tudi če simptomi izginejo, je čas, da pokličete 911.

V bolnišnici

Ko je bolnik v bolnišnici, lahko zdravniki z gotovostjo ugotovijo, ali gre za možgansko kap, tako da si možgane ogledajo s posebnimi napravami za slikanje, kot sta magnetna resonanca ali računalniška tomografija.

Preventiva

Možganska kap lahko povzroči smrt. Da bi preprečili možgansko kap, zdravniki svetujejo:

  • Nadzor krvnega tlaka
  • Prenehajte kaditi
  • Vadba vsaj enkrat na teden
  • Ohranite zdravo telesno težo
  • Ne pijte preveč
  • Redni pregledi

Statistika

  • Vsako leto v Združenih državah Amerike zboli za možgansko kapjo 795.000 ljudi.
  • Ena od štirih oseb, ki doživijo možgansko kap, umre (137.000 smrti zaradi možganske kapi na leto).
  • Trenutno je v ZDA 3 milijone ljudi invalidnih zaradi možganske kapi.
  • V ZDA stane kap 57,9 milijarde dolarjev na leto (škoda in izguba dela).
  • ⅔ možganske kapi se zgodi pri ljudeh, starih 65 let in več
  • Možganska kap pogosteje prizadene moške kot ženske
  • Ženske pogosteje umrejo zaradi možganske kapi kot moški
  • Kapi so pogostejše pri Afroameričanih
  • Pri Afroameričanih je večja verjetnost, da bo možganska kap usodna
  • Število možganskih kapi pri starejših odraslih upada, pri mlajših pa narašča (znanstveniki menijo, da je to povezano z debelostjo).
  • Fizikalna terapija lahko bolnikom pomaga pri
  • Nekateri ljudje so po možganski kapi na invalidskem vozičku
  • 10 % preživelih nima dolgotrajne invalidnosti
  • 10 % preživelih ima toliko invalidnosti, da morajo ostati v 24-urni oskrbi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kap?


O: Možganska kap je bolezen, pri kateri del možganov zaradi pomanjkanja pretoka krvi izgubi oskrbo s krvjo. To se lahko zgodi, če se zamaši arterija, ki oskrbuje možgane s krvjo, ali če se razpoči in pušča.

V: Kateri sta dve vrsti možganske kapi?


O: Dve vrsti možganske kapi sta, ko krvni strdek zamaši arterijo in ko krvna žila poči ter se kri prosto pretaka v možgane.

V: Kateri so nekateri simptomi možganske kapi?


O: Simptomi možganske kapi so lahko hemiplegija (nezmožnost premikanja ene ali več okončin na eni strani telesa), afazija (nezmožnost razumevanja ali uporabe jezika) ali nezmožnost vida na eni strani vidnega polja.

V: Ali se možganska kap šteje za nujno stanje?


O: Da, možganska kap je nujna, saj lahko povzroči trajne poškodbe in lahko povzroči smrt, če se ne zdravi hitro.

V: Ali možganska kap prizadene obe strani možganov?


O: Da, možganska kap lahko prizadene obe strani možganov. Kadar se zgodi na levi strani, vpliva na desno stran telesa, kadar pa se zgodi na desni strani, vpliva na levo stran, spremeni prostorske zaznave in povzroči, da ljudje ne priznavajo svoje bolezni.

V: Kaj povečuje tveganje za možgansko kap? O: Dejavniki, ki povečujejo tveganje za možgansko kap, so starost, visok krvni tlak, predhodne možganske kapi, sladkorna bolezen, visok holesterol, kajenje, atrijska fibrilacija, migrena z avro in trombofilija (nagnjenost k trombozi). Od teh dejavnikov je najlažje odpraviti visok krvni tlak in kajenje.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3