Možganska kap je bolezen, pri kateri del možganov izgubi dotok krvi. To se lahko zgodi, če se zamaši arterija, ki oskrbuje možgane s krvjo, ali če se razpoči in pušča. Zaradi prekinjenega pretoka krvi možgansko tkivo preneha prejemati kisik in hranilne snovi, kar hitro povzroči poškodbe ali odmrtje živčnih celic.
Vrste in mehanizmi
Poznamo dve glavni vrsti možganske kapi:
- Išemična kap – nastane zaradi ishemije, torej pomanjkanja pretoka krvi. Najpogostejši vzrok je zapora žile zaradi krvnega strdka (tromboza ali arterijska embolija).
- Hemorragična kap – nastane, ko krvna žila poči in pride do krvavitve v možgane ali v prostor okrog njih; to povzroči neposredno mehansko poškodbo in pritisk na možgansko tkivo.
Obstaja tudi tranzitorni ischemicni napad (TIA), pri katerem pride do začasnih simptomov, ki se povrnejo v 24 urah; TIA je opozorilo na povečano tveganje za pravo kap.
Simptomi
Možganska kap povzroči hitro izgubo možganskih funkcij. Simptomi se pogosto pojavijo nenadoma in vključujejo:
- boleč ali odrevenel obraz, povešenost ustnega kota;
- nenadna šibkost ali izguba gibljivosti na eni strani telesa – hemiplegija ali hemipareza (nezmožnost ali oteženo premikanje okončin na eni strani);
- motnje govora ali razumevanja (afazija);
- nenadna izguba vida ali delna izguba v enem vidnega polja;
- nenadna huda glavobol (pogosteje pri hemoragični kapi), slabost, bruhanje, omotica, izguba ravnotežja ali koordinacije;
- zmedenost, nezmožnost zavedanja lastnih težav (zlasti pri desničarski možganski kapi lahko bolnik zanika prizadetost).
Zakaj je nujno hitro ukrepanje
Možganska kap je nujna medicinska pomoč — hitra obravnava zmanjša obseg poškodbe možganov in poveča možnosti okrevanja. Če bolnika ne zdravimo hitro, lahko kap povzroči trajne okvare ali smrt. V mnogih državah velja, da je treba ob sumu na kap nemudoma poklicati številko 112.
Pomembno je, da ob sumu na kap čim prej zabeležite čas začetka simptomov — to je ključno za odločanje o nekaterih akutnih zdravljenjih.
Kako zdravijo možgansko kap
Diagnoza običajno vključuje hitro slikovno preiskavo (CT ali MRI), da se ugotovi vrsta kapi, ter dodatne preiskave (CT-angiografija, ultrazvok karotid, EKG za atrijsko fibrilacijo, krvne preiskave).
Akutno zdravljenje:
- Išemična kap: pri primernih bolnikih je možno intravensko trombolitično zdravljenje (npr. alteplaza) v omejenem časovnem oknu (običajno do 4,5 ure od začetka simptomov) in endovaskularni poseg (mehanična trombektomija) pri primernih bolnikih tudi do več ur po nastopu bolezni v selektiranih primerih.
- Hemorragična kap: zdravljenje običajno vključuje uravnavanje krvnega tlaka, nadzor krvavitve, morebitno prekinitev antikoagulantov in v nekaterih primerih kirurški poseg (evakuacija hematoma, postavitev ventrikularnega drena).
- Podporno zdravljenje: uravnavanje dihanja, kisika, krvnega sladkorja, preprečevanje napadov, preprečevanje globokih venskih tromboz ter zgodnja rehabilitacija.
Podporna oskrba in rehabilitacija
Po začetnem zdravljenju sledi rehabilitacija, ki lahko vključuje fizioterapijo, delovno terapijo, logopedijo (za motnje govora in požiranja) ter psihološko in socialno podporo. Zgodnja in intenzivna rehabilitacija izboljša možnosti za povrnitev funkcij in samostojnosti.
Preprečevanje in zdravljenje dejavnikov tveganja
Dejavniki, ki povečujejo tveganje za možgansko kap, so starost, visok krvni tlak, predhodna možganska kap, sladkorna bolezen, visoka raven holesterola, kajenje, atrijska fibrilacija, migrena z avro in trombofilija (nagnjenost k trombozi). Od teh dejavnikov je najlažje odpraviti visok krvni tlak in kajenje.
Dodatni pomembni dejavniki in ukrepi za zmanjšanje tveganja:
- zmanjšanje telesne teže in redna telesna aktivnost;
- uravnavanje sladkorne bolezni in lipidov (statini);
- omejitev uživanja alkohola in izogibanje prepovedanim drogam;
- zdravljenje atrijske fibrilacije (antikoagulacijska terapija, če je indicirana);
- kirurško zdravljenje pomembnih zožitev karotidnih arterij pri izbranih bolnikih.
Možni zapleti in napoved
Zapleti po kapi lahko vključujejo cerebralni edem (otekanje možganov), ponovne krvavitve, napade (epileptične), pljučne okužbe zaradi aspiracije, ter tromboze in embolije spodnjih okončin. Napoved (prognostik) je odvisna od hitrosti začetnega zdravljenja, velikosti in lege kapi ter splošnega zdravstvenega stanja bolnika.
Kaj storiti, če sumite na kap
- pokličite 112 takoj;
- zabeležite čas začetka simptomov;
- ne dajajte hrane ali pijače, če je moteno požiranje;
- bolnika položite v varno pozo (na bok), če bruha ali izgublja zavest, in ostanite z njim;
- ne dajajte zdravil brez navodil reševalcev; ob morebitnem prejemu trombolize so nekatera zdravila kontraindicirana.
Hitro ukrepanje je ključ do boljših izidov. Čeprav niso vse možganske kapi preprečljive, lahko nadzor nad dejavniki tveganja in zdrav življenjski slog znatno zmanjšata verjetnost njihovega pojava.
