Migrena je kronično nevrološko stanje, ki pogosto povzroča utripajoč, pulzirajoč glavobol na eni strani glave. Bolečina je lahko zelo močna in ovira vsakodnevno delovanje. Večina ljudi z migreno doživi izrazit glavobol, vendar obstajajo oblike migrene, pri katerih glavobol ni izrazit ali ga sploh ni — namesto njega prevladujejo drugi simptomi.
Simptomi
Najpogostejši simptomi vključujejo:
- Intenzivna, utripajoča bolečina, pogosto na eni strani glave, lahko pa postane obojestranska.
- Slabost in bruhanje (slabost), zmanjšana sposobnost za prehranjevanje in pitje med napadom.
- Občutljivost na svetlobo (fotofobija) in zvoke (fonofobija); nekateri so tudi občutljivi na vonjave.
- Trajanje napada običajno od 4 do 72 ur, če se ne zdravi ali če zdravljenje ni učinkovito.
- Pri nekaterih bolnikih se pojavljajo avre — prehodne nevrološke motnje, ki vplivajo na vid, čutne zaznave ali govor (avre); vidne motnje so lahko bleščice, zig-zag vzorci, začasna izguba vida ali zamegljen vid.
- Med napadom se lahko spremenijo tudi druga čutila: nenavadni vonji ali okusi, mravljinčenje ali odrevenelost v obrazu ali okončinah.
Vrste migrene
Migrene razvrščamo glede na pogostost in značilnosti napadov:
- Epizodična migrena (EM): manj kot 15 dni glavobola na mesec.
- Kronična migrena (CM): 15 ali več dni glavobola na mesec, pri čemer so vsaj 8 dni z značilnostmi migrene. Kronična migrena pomeni dolgotrajno pogostejše napade; pri nekaterih bolnikih epizodična migrena preide v kronično in obratno.
- Migrena z avro in brez avre: glede na prisotnost nevroloških znakov pred ali med napadom.
- Manj pogoste oblike: hemiplegična migrena (z začasno oslabelostjo ene strani telesa), očesna (retinalna) migrena (z začasno izgubo vida v enem očesu), bazilarna/vertebrobasilarna migrena (z vrtoglavico, motnjami ravnotežja) in vestibularna migrena (prevladuje vrtoglavica).
Vzroki in mehanizmi
Točen vzrok migrene ni popolnoma pojasnjen, vendar gre za kompleksno interakcijo genetskih dejavnikov, možganske razelektritve in vnetnih ter vaskularnih procesov. Raziskave kažejo, da je pomembna vloga peptida CGRP. CGRP je kratica za kalcitonin-gen povezan peptid (CGRP) — beljakovina, ki sodeluje pri prenosu bolečinskih signalov in razširitvi žil. Njegova sprostitev v možganih povzroči nevrogensko vnetje in širjenje krvnih žil ter poveča občutljivost bolečinskih poti v meningah (možganskih ovojnicah), kar prispeva k pojavu bolečine med napadom.
Sprožilci in dejavniki tveganja
Pri ljudeh z nagnjenostjo k migreni lahko različni dejavniki sprožijo napad. Nekateri pogosti sprožilci so:
- Hormonska nihanja, zlasti pri ženskah (padci estrogena pred menstruacijo) — pri mnogih ženskah je menstrualna migrena pogost sprožilec (estrogen).
- Stres, pomanjkanje spanja ali prekomerno spanje, spremembe v rutini, dehidracija.
- Določena živila (npr. rdeče vino, sirovine z nitriti, stara ali fermentirana hrana), kofein ali nenaden umik kofeina.
- Močne svetlobe, močni vonji, glasni zvoki, vremenske spremembe.
- Genetski dejavniki — družinska zgodovina migrene poveča tveganje (dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost
Poudariti je treba, da so sprožilci zelo individualni in jih je smiselno beležiti v dnevnik napadov, da bolnik in zdravnik lažje prepoznata vzorce.
Diagnoza
Diagnozo običajno postavi zdravnik na podlagi anamneze in značilnosti napadov. Ni enotnega laboratorijskega testa za migreno; v posameznih primerih se opravijo slikovne preiskave (CT ali MRI), če obstajajo alarmni znaki ali sum na drugo možgansko obolenje. Pomembno je izključiti resne vzroke glavobola, kot so krvavitve, tumorji ali vnetja.
Zdravljenje
Zdravljenje migrene ima dve osnovni smeri: terapija za akutne napade in preventivno (profilaktično) zdravljenje za zmanjšanje frekvence in resnosti napadov.
Akutno zdravljenje
- Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), npr. naproksen, ibuprofen — učinkovita pri blagih do zmernih napadih.
- Triptani (sumatriptan, rizatriptan ipd.) za zmerne do hude migrene; delujejo na serotoninske receptorje in zmanjšajo bolečino ter druge simptome.
- Antiemetiki (npr. metoklopramid) za lajšanje slabosti in bruhanja ter boljši vnos peroralnih zdravil.
- V hudih ali zapletenih primerih se uporabljajo ergotamini ali parenteralna (intravenska/ intramuskularna) zdravila; včasih je potrebna hospitalizacija.
- Pri kronični uporabi zdravil za akutno lajšanje obstaja nevarnost pojavitev glavobola zaradi prekomernega jemanja zdravil (medication overuse headache).
Preventivno zdravljenje
- Farmakološke možnosti: beta-blokatorji (npr. propranolol), antiepileptiki (npr. topiramat), nekateri antidepresivi (npr. amitriptilin).
- Novejše terapije ciljajo CGRP: monoklonska protitelesa proti CGRP ali njegovemu receptorju zmanjšajo frekvenco napadov pri nekaterih bolnikih; uporaba je posebej koristna pri tistih, ki niso dobro odzvali na tradicionalno preprečevanje.
- Za kronično migreno se lahko uporabljata tudi onabotulinum toksin (Botox) in druge invazivne metode po navodilih strokovnjaka.
Non-farmakološke metode in preventiva
- Spremljanje in izogibanje sprožilcem (vodenje dnevnika napadov).
- Redna prehrana, ustrezna hidracija, redna vadba in zdrav spanec.
- Tehnike sproščanja, biofeedback, kognitivno vedenjska terapija ter v nekaterih primerih akupunktura ali fizikalna terapija.
- Pri ženskah z menstrualno migreno se lahko premisli o hormonskem upravljanju v dogovoru z ginekologom.
Kdaj poiskati nujno pomoč
Nemudoma poiščite zdravniško pomoč, če se pojavijo:
- izjemno hiter, nenaden in zelo hud "thunderclap" glavobol;
- trajne ali progresivne nevrološke motnje (npr. šibkost, težave z govorom, trajna izguba vida);
- visoka vročina z otrdelostjo vratu ali sum na okužbo živčevja;
- nov hud glavobol pri osebi, starejši od 50 let, ali po travmi.
Družbeni in gospodarski vpliv
Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je migrena med najpomembnejšimi vzroki invalidnosti v delovno aktivni populaciji; v Evropski uniji in Združenih državah Amerike predstavlja veliko breme zaradi stroškov zdravljenja in izgube delovne sposobnosti.
Če sumite, da imate migreno ali se vaši simptomi spreminjajo, se posvetujte z zdravnikom ali nevrologom. Pravilna diagnoza in individualiziran načrt zdravljenja lahko znatno izboljšata kakovost življenja.





_1.jpg)


