Migrena

Vrste

Migrena z avro

• Acefalgična migrena, imenovana tudi tiha migrena, je vrsta migrene z avro, vendar brez bolečine v glavi. Ta vrsta migrene se običajno začne nekje v srednjih letih, torej po 40. letu starosti, in postaja vse pogostejša, ko se oseba stara. Za razliko od drugih migren imajo acefalgično migreno pogosteje moški kot ženske.
• Migrena tipa Basilar je vrsta migrene z avro, ki povzroča glavobol običajno v okcipitalnem predelu možganov z nevrološkimi simptomi, ki naj bi izvirali iz možganskega debla, okcipitalne skorje in cerebeluma in/ali hkrati vplivajo na obe možganski hemisferi. Večina ljudi, ki imajo migreno bazilarnega tipa, ima tudi migreno z avro brez bazilarnih simptomov. Ta vrsta migrene je običajno pogostejša pri osebah, mlajših od 20 let, in mladih ženskah.
• Familiarna hemiplegična migrena (FHM) je vrsta migrene z avro, ki lahko povzroči tudi paralizo na eni strani telesa. Ko migrena preneha, se lahko oseba spet normalno giblje.
• Retinalna migrena ima ponavljajočo se izgubo vida na enem očesu, ki se lahko zgodi pred glavobolom ali med njim. Ljudje, ki imajo retinalno migreno, so običajno že imeli eno od drugih pogostejših vrst migrene.

Migrena brez avre

• Menstrualna migrena ali katamenska migrena je vrsta migrene, ki se pojavlja perimenstrualno, kar pomeni v času menstruacije med ženskim mesečnim menstrualnim ciklom. Menstrualna migrena je običajno migrena brez avre, včasih pa se zgodi tudi menstrualna migrena z avro. Približno 7-14 % žensk ima migreno izključno v času menstruacije. Te veljajo za prave menstrualne migrene. Večina migrenskih bolnic doživlja napade migrene ves čas menstrualnega ciklusa, pri čemer se njihovo število poveča perimenstrualno. To so migrene, povezane z menstruacijo ali migrene, ki jih sproži menstruacija. Tako prave menstrualne migrene kot migrene, povezane z menstruacijo, uvrščamo v kategorijo menstrualne migrene.

• Vloga estrogena

Estrogen je hormon, ki se večinoma proizvaja v ženskih jajčnikih. Poznamo tri vrste estrogena: estron, estradiol in estriol. Pri ženskah, ki imajo migrene, je to običajno povezano z njihovim menstruacijskim ciklom. Približno 60 % žensk ima te migrene, povezane z menstruacijo ali menstruacijo, glavni sprožilec pa naj bi bila zmanjšana raven krožečega estrogena, tj. količina estrogena v telesu, zlasti estradiola. V nekaterih primerih lahko migreno sproži nihanje (naraščanje in upadanje) količine krožečega estrogena, kar pomeni, da lahko migreno sproži ne le premajhna, temveč včasih tudi prevelika količina estrogena.

Otroški periodični sindromi

Otroški periodični sindromi so skupina migrenskih sindromov, ki se lahko pojavijo pri otrocih. Kadar ima otrok enega od teh otroških periodičnih sindromov, obstaja večja verjetnost, da bo v odrasli dobi zbolel za eno od drugih, pogostejših vrst migrene.

Trebušna migrena je vrsta migrene, ki povzroča zelo močno bolečino v predelu trebuha, običajno okoli popka, ki se imenuje periumbilikalni predel. Abdominalna migrena običajno prizadene otroke od približno sedmega leta starosti naprej, lahko pa prizadene tudi mlajše in starejše otroke, včasih pa tudi odrasle.

Benigni paroksizmalni vrtoglavica v otroštvu (na kratko BPVC): (to pomeni neškodljivo vrtoglavico, ki se ponavlja in pojavlja nenadoma) je bolezensko stanje, ki se pri otrocih običajno začne med drugim in petim letom starosti; pogosto izgine do osmega leta starosti. BPVC povzroča vrtoglavico.

Sindrom cikličnega bruhanja ali sindrom cikličnega bruhanja (CVS) je bolezensko stanje, katerega glavna simptoma sta slabost in ponavljajoče se bruhanje. CVS se pogosteje pojavlja pri otrocih, vendar se lahko pojavi pri kateri koli starosti.

Kronična in epizodična migrena

O epizodični migreni (EM) govorimo, kadar ima oseba simptome migrene 14 dni ali manj v enem mesecu, o kronični migreni (CM) pa, kadar ima oseba simptome migrene 15 ali več dni v enem mesecu. V primerjavi z osebami z epizodično migreno je bilo pri osebah s CM manj verjetno, da bodo imele zaposlitev za polni delovni čas, in večje tveganje za invalidnost, povezano z glavobolom. Pri osebah s CM je skoraj dvakrat večja verjetnost, da bodo imele anksioznost, kronično bolečino in/ali depresijo; prav tako imajo 40 % več možnosti, da bodo imele bolezni srca in angino pektoris, in 70 % več možnosti, da bodo v preteklosti prebolele možgansko kap.

Približno 7,68 % vseh primerov migrene so kronične migrene in približno 1 % ljudi v Združenih državah Amerike ima CM, pri čemer je ta stopnja višja med ženskami, ljudmi srednjih let in v gospodinjstvih z najnižjim letnim dohodkom. (The American Migraine Prevalence and Prevention Study)

Abdominalna migrena povzroča hude bolečine v trebuhu,.


Tako so videti običajni človeški možgani, če bi jih gledali z vrha glave. (zgornji pogled) Možgani imajo dve strani, ki se imenujeta hemisferi. Pri večini migrenskih glavobolov je bolečina enostranska, kar pomeni, da je v eni hemisferi. V tem primeru je to leva hemisfera.

Aura

Aura (iz grške besede za vetrič) je beseda, s katero opisujemo niz nevroloških simptomov, ki se lahko začnejo pred epileptičnim napadom ali migrenskim glavobolom. Pri približno 15 % ljudi, ki imajo migreno, se pojavi vrsta z avro. Simptomi lahko vključujejo težave z vidom, kot so skotomi (kratkotrajna izguba vida, videnje cik-cak črt ali plavajočih lis itd.), vrtoglavica, zvonjenje v ušesih (tinitus) in težave z govorom.

Skotom (iz grške besede za temo: skotos): slepa pega ali območje zmanjšanega vida, ki je obdano z normalnim vidnim poljem, npr.: oseba vidi normalno, razen tam, kjer je skotom. Skotomi lahko prizadenejo eno ali obe očesi in so lahko absolutni, če v skotomu ni mogoče videti ničesar, ali relativni, če je na območju skotoma mogoče videti.

Skotomi imajo lahko tudi različne vzorce in oblike, kot je na primer skotom z utrdbo; imenuje se utrdba, ker je videti kot obris stare utrdbe. Skotomi so lahko najprej majhni, nato pa se povečajo, premaknejo se na različne dele vidnega polja in so lahko videti kot utripajoče luči.

Dejavniki tveganja in sprožilci

V medicini je dejavnik snov, stanje ali dejavnost ali njihovo pomanjkanje, ki povečuje možnost, da se zgodi določen izid ali stanje. Če poveča možnost, da se zgodi nekaj nezdravega, je to dejavnik tveganja. Sprožilni dejavnik ali krajše "sprožilec" je dejavnik, ki lahko povzroči začetek dejavnosti ali znakov in/ali simptomov zdravstvenega stanja.

Dejavniki tveganja

• Spol: Ženske imajo trikrat večjo verjetnost za migrenske glavobole kot moški.
• Družinska zgodovina: Če je imel migreno eden od staršev, je verjetnost, da bo zbolel, večja. Mednarodni konzorcij za glavobol sestavljajo zdravniki iz različnih držav, ki preučujejo glavobol in njegove vzroke. Odkrili so štiri genetske variacije - to so razlike v genih -, ki so dejavniki tveganja za migreno brez avre pri ljudeh, ki imajo te razlike. Za dve od teh genetskih variacij so že dokazali, da imata vlogo pri migreni z avro.
• Hormonske spremembe
• Debelost: izkazalo se je, da je dejavnik tveganja za kronično migreno in ne za epizodično migreno.

Sprožilci

• Prehranske navade: postenje, dehidracija ali izpuščanje obrokov.
• Prehrana: Ta se nahaja v nekaterih živilih in je končni rezultat naravne razgradnje aminokisline tirozina. Različna živila vsebujejo tiramin, kot so starani siri, prekajene ribe, nekatere vrste piva. Tiramin kot sprožilec migrene naj bi vplival na manj kot 10 % ljudi z migreno.

Diagnoza

Posebnih testov za diagnosticiranje migrene ni, vendar lahko zdravnik uporabi različne teste, da izključi druge vzroke za simptome osebe. Diagnoza migrene je klinična diagnoza, kar pomeni, da temelji na anamnezi, ki jo oseba sporoči zdravniku. Anamneza za morebitno diagnozo migrene, ki jo lahko imenujemo anamneza glavobola, vključuje informacije, kot so

• Ali ima kdo drug v družini te osebe zdravstvene težave. Če da, kakšne?
• Kateri so vsi simptomi, ki jih imate?
• Pri kateri starosti so se prvič pojavili simptomi?
• Kako pogosto se pojavljajo glavoboli in/ali drugi simptomi?
• Kako dolgo trajajo simptomi?
• Kje je bolečina? enostranska: leva ali desna stran glave - dvostranska: leva in desna stran

Diferencialne diagnoze

Diferencialne diagnoze so različne zdravstvene motnje, ki lahko povzročijo iste simptome. Preden zdravnik postavi končno diagnozo, kar pomeni, da je prepričan, katera zdravstvena motnja povzroča težave, razmisli, katera druga zdravstvena stanja imajo enake ali skoraj enake simptome, in se prepriča, da ne gre za eno od njih.

• Možganski tumor
• Glavobol v skupkih
• Sinusitis
• Udar
• Subarahnoidna krvavitev
• Napetostni glavobol
• Žilne patologije: bolezenska stanja, ki vplivajo na žilni sistem, kot je arteriovenska malformacija.

Enostavna angleška različica vprašalnika za oceno invalidnosti zaradi migrene

Motnje, ki se pogosto pojavljajo ob migreni

Pogosto je zaradi ene bolezni večja verjetnost, da bo oseba imela tudi eno ali več drugih zdravstvenih ali psihiatričnih motenj. Te druge motnje so "komorbidne motnje" ali "komorbidnosti". Z migrenami so povezana različna komorbidna zdravstvena in psihiatrična stanja. Na zdravljenje in prognozo (ali se bolezen sčasoma izboljša, poslabša ali ostane enaka) migrene vplivajo komorbidne motnje, ki so lahko prisotne, in/ali možnost pojava komorbidnih motenj.

Astma

Raynaudova bolezen: je motnja krvnega obtoka, pri kateri se zožijo manjše arterije, ki oskrbujejo s krvjo okončine - najpogosteje roke, lahko pa prizadene tudi prste na nogah, konico nosu in ušesa - in zmanjšajo pretok krvi. Zaradi tega postanejo okončine otrple in hladnejše od osnovne telesne temperature. Lahko se sproži zaradi izpostavljenosti stresu in mrazu.

Epilepsija

Fibromialgija

Komorbidna psihiatrična stanja

Velika depresivna motnja

Anksioznost

Bipolarna motnja

Oseba, ki ima migreno, ima večje tveganje za eno ali več drugih zdravstvenih in/ali psihiatričnih motenj; te druge motnje so komorbidne z migreno. V diagramu so prikazane nekatere glavne komorbidnosti.

Zapleti migrene

V medicini je zaplet težava, ki nastane zaradi postopka (kot je operacija), zdravljenja (kot so zdravila) ali bolezni (kot je migrena).

• Kronična migrena
• Status migrene je izraz, ki se uporablja za hud napad migrene, ki traja več kot 72 ur neprekinjeno.
• Vztrajna avra brez možganske kapi
• Migrena možganska kap
• Napadi, ki jih sproži migrena

Epidemiologija

V medicini je epidemiologija preučevanje vzrokov bolezni in zdravstvenih stanj, kako pogosto se pojavljajo, kje se pojavljajo in pri kom se pojavljajo.

Migrena je pogostejša pri dečkih kot pri deklicah, dokler ne nastopi puberteta, ko deklice začnejo pogosteje zbolevati za migreno kot dečki. V poznejših najstniških letih imajo dekleta skoraj dvakrat pogosteje migreno kot fantje. Število ljudi, ki zbolijo za migreno, je največje med 25. in 55. letom starosti tako pri moških kot pri ženskah, nato pa se tveganje za nastanek migrene s starostjo zmanjšuje.

Od 65 do 75 % odraslih bolnikov z migreno je žensk, od tega jih imata približno dve tretjini menstrualno migreno. Migrene so pogostejše pri ljudeh, ki zaslužijo manj denarja, za kar so lahko različni razlogi, na primer stres.

Približno dve tretjini migren je migrena brez avre, preostala tretjina primerov pa je migrena z avro.

Stolpčni graf, ki prikazuje pogostost glavobola in migrene pri moških in ženskah, starejših od 18 let, v Združenih državah Amerike. (CDC, 2004)

Zgodovina

Simptome, ki posnemajo migreno, so zapisali v različnih kulturah skozi pisano zgodovino. Prva znana omemba je bila najdena na klinopisnih tablicah iz Babilonije iz obdobja 2000-1880 pred našim štetjem. Zdravljenje migrene je mogoče najti v Ebersovem papirusu, staroegipčanskem medicinskem besedilu, poimenovanem po Georgeu Ebersu, nemškem eigptologu, ki jih je odkril. V starodavnem besedilu iz leta 1552 pred našim štetjem je migrena označena kot "trpljenje v polovici glave".

Še eno zdravilo za trpljenje v polovici glave. V olju ocvrta lobanja soma. Z njim namažite glavo. -Ebersov papirus, 1552 pr. n. št.

Opis vrste glavobola, ki ga je starogrški zdravnik Aretej iz Kapadokije poimenoval heterokranija, velja za opis migrene.