Tiha (acefalgična) migrena: definicija, simptomi in aura

Acefalgična migrena (znana tudi kot "tiha migrena") je oblika migrene, pri kateri so značilni migrenski simptomi brez običajne bolečine v glavi. Beseda "acefalgična" pomeni latinsko "brez bolečine v glavi". Ta vrsta migrene se pogosto začne pozneje kot klasične oblike — navadno v srednjih letih (po 40. letu) — in njena pojavnost se lahko poveča s starostjo. V nasprotju z drugimi oblikami migrene so acefalgične epizode razmeroma pogoste tudi pri moških.

Acefalgična migrena lahko pri nekaterih ljudeh povzroči nevrološko disfunkcijo, pri kateri deli možganov ne delujejo pravilno in povzročajo različne težave, kot so videnje utripajočih luči ali slepe pege, v katerih ni ničesar videti. Te vrste nevroloških motenj se imenujejo avra. Aura je pri acefalgični migreni glavni simptom — glavobol, ki je sicer značilen za migreno, pogosto manjka ali ga sploh ni.

Simptomi

• Vizualna aura: utripajoče luči, zamegljen vid, svetlobni krogi, "zig‑zag" vzorci (t. i. fortifikacijski spektri) ali prehodne slepe pege (scotoma).
• Senzorična aura: mravljinčenje ali otrplost, pogosto začne v roki in se širi proti obrazu ali jeziku.
• Govorna motnja: začasna težava z iskanjem besed ali razumevanjem govora (afazija).
• Motorični simptomi: redkeje lahko pride do oslabitve mišic (hemiplegična migrena je posebna, redka oblika, ki zahteva posebno pozornost).
• Simptomi možganskega debla: vrtoglavica, motena koordinacija, zmedenost ali izguba ravnotežja (sočasne motnje so redke, a pomembne za oceno).
• Trajanje: aura običajno traja od nekaj minut do največ ure, včasih se lahko ponovi v zaporednih epizodah.
• Odsotnost glavobola: glavna značilnost acefalgične migrene je, da se nevrološki simptomi pojavijo brez ali z zelo blago bolečino v glavi.

Vzroki in sprožilci

• Biološki mehanizem je verjetno povezan s cortical spreading depression — valom spremenjene živčne aktivnosti v možganih, ki povzroča simptome avre.
• Migrena ima pogosto genetsko komponento; pri nekaterih bolnikih so napade bolj nagnjeni tudi družinski člani.
• Sprožilci so podobni kot pri drugih oblikah migrene: stres, nepravilen spanec, preskakovanje obrokov, dehidracija, alkohol, močne vonjave, blesčeče luči ali določena živila.

Diagnostika

• Diagnoza temelji predvsem na kliničnem opisu simptomov — pomembno je natančno beleženje, kaj se dogaja med epizodo (opis vida, trajanje, vrstni red simptomov).
• Ker so simptomi avre lahko podobni tistim pri možganskem infarktu (kapi) ali prehodni ishemični ataki (TIA), mora zdravnik pri prvem pojavu ali nenavadnih znakih izključiti resne vzroke. To lahko vključuje nevrološki pregled in slikovne preiskave (CT ali MRI).
• Dodatne preiskave (npr. ultrazvok krvnih žil, krvne preiskave) se opravijo, če obstajajo dejavniki tveganja za vaskularno bolezen ali če simptomi niso tipični za migreno.

Zdravljenje in preprečevanje

• Akutno zdravljenje: pri odsotnosti glavobola je zdravljenje pogosto usmerjeno v lajšanje posameznih simptomov (počitek v temnem in tihom prostoru, hladni obkladki, zdravila proti slabosti). Če so simptomi hudi ali dolgotrajni, je potreben posvet z zdravnikom.
• Preprečevanje: pri pogostih ali zelo motečih epizodah se razmisli o profilaktičnem zdravljenju. Zdravila, ki se uporabljajo za preprečevanje migren, vključujejo beta-blokatorje, antiepileptike (npr. topiramat), verapamil in druge — izbira je individualna in jo določi zdravnik.
• Nekatera zdravila (npr. lamotrigin) so v posameznih primerih koristna posebej za zmanjšanje avre, vendar učinkovitost variira in je odvisna od ocen strokovnjakov.
• Pomembne so nefarmakološke metode: izločanje sprožilcev, redna prehrana, ustrezen spanec, obvladovanje stresa, hidracija in dnevnik simptomov za lažjo identifikacijo sprožilcev.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

• Če je to prva epizoda avre ali če so simptomi nenavadno intenzivni.
• Če so simptomi po naravi fokalni in trajajo dlje kot običajna aura (več kot 60 minut) ali se slabšajo.
• Če se pojavijo težave z govorom, trajna oslabitev okončin ali izguba zavesti — v takih primerih je nujen takojšen pregled, da se izključi kap.

Prognoza

Večina ljudi z acefalgično migreno ima ponavljajoče se, a ne življenjsko ogrožajoče epizode. Simptomi so običajno prehodni, vendar lahko epizode močno vplivajo na kakovost življenja. Pri ljudeh s migreno z avro obstaja rahlo povečano tveganje za možgansko kap, zlasti pri ženskah, ki kadijo in uporabljajo peroralne kontraceptive; zato je pri takih dejavnikih tveganja potreben previden pristop in posvet z zdravnikom.

Če imate ponavljajoče se simptome, beležite njihove značilnosti (kako se začnejo, koliko trajajo, kaj jih sproži) in se posvetujte z zdravnikom ali nevrologom, da dobite natančno diagnozo in ustrezno zdravljenje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je acefalgična migrena?

V: Kdaj se običajno začne acefalgična migrena?

V: Ali je acefalgična migrena pogostejša s starostjo?

V: Ali je acefalgična migrena pogostejša pri moških ali ženskah?

V: Kaj je nevrološka disfunkcija?

V: Kaj je avra?

V: Ali lahko acefalgična migrena pri nekaterih ljudeh povzroči avro?

Išči po črki