Meninge: plasti in vloga zaščitnih membran možganov in hrbtenjače
Meninge: spoznajte tri plasti (dura, arahnoid, pia), vlogo zaščitnih membran in pomen CSF za zaščito ter delovanje možganov in hrbtenjače.
Meninge so membrane, ki obdajajo in ščitijo možgane in hrbtenjačo. Pri sesalcih imajo meninge tri plasti: dura mater, arahnoid mater in pia mater.
V prostoru med arahnoidnim in pia mater (imenovanem "subarahnoidni prostor") je cerebrospinalna tekočina (CSF). CSF je posebna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Meninge in CSF skupaj blažijo in ščitijo osrednji živčni sistem (možgane in hrbtenjačo).
Plasti meningov
- Dura mater – najzunanja in najdebelejša plast. V lobanji ima dve slojni komponenti (periostealna in meningealna), ki sta običajno združeni; med njima so duralni venski sinusi, ki zbirajo venozo kri iz možganov. Dura tvori tudi vpogibe (npr. falx cerebri, tentorium cerebelli), ki delno ločijo različne dele možganov. V hrbtenjači je potentialni epiduralni prostor (v režimu po telesu v njem leži maščoba in vene), medtem ko je v lobanji epiduralni prostor običajno le potencialen.
- Arahnoid mater – srednja plast, zelo tanek in skoraj prozoren sloj. Pod njim, v subarahnoidnem prostoru, potekajo krvne žile in po njem cirkulira CSF. Arahnoidne granulacije (čepki) omogočajo reabsorpcijo CSF v duralne venske sinuse.
- Pia mater – najnotrajnejša plast, tesno prilepljena na površino možganov in hrbtenjače; sledi vijugam in brazdam možganske skorje. V hrbtenjači iz pia mater izhajajo tudi dentikulatične vezi, ki stabilizirajo hrbtenjačo, in filum terminale, ki pritrdi končno nit v kanalu.
Funkcije meningov
- Mehanska zaščita: skupaj s CSF blažijo sunke in zmanjšujejo udarne sile.
- Podpora krvnim žilam in odtok krvi: dura vsebuje venske sinuse, arahnoid pa omogoča prehod žil skozi subarahnoidni prostor.
- Krčenje in cirkulacija CSF: arahnoidne granulacije omogočajo vračanje CSF v venski obtok, s čimer se ohranja primerno tlakovanje in izmenjava snovi.
- Imunska in barrierna vloga: meninge pomagajo omejiti širjenje okužb in sodelujejo v odzivih na poškodbe.
Anatomija in lastnosti cerebrospinalne tekočine (CSF)
CSF nastaja predvsem v choroid plexus v stranskih in drugih ventriklih možganov. Odrasli imajo približno 125–150 ml CSF v možganih in hrbtenjačnem kanalu, dnevno pa se ta količina večkrat obnovi (približno 400–500 ml/dan). CSF ima drugačno kemično sestavo kot kri (manj beljakovin, zelo malo celic) in služi za zaščito, transport hranil in odstranjevanje odpadnih snovi. Normalni tlak CSF pri ležečem bolniku je približno 65–195 mm H2O.
Klinicna pomembnost
- Meningitis: vnetje meningov, ki ga lahko povzročijo bakterije, virusi ali glive. Simptomi so glavobol, vročina, otrdel vrat, bruhanje in zmedenost; potrditev pogosto zahteva lumbalno punkcijo za preiskavo CSF.
- Subarahnoidna krvavitev: krvavitev v subarahnoidnem prostoru, pogosto zaradi rupture aneuryzme; značilen je nenaden, zelo močan glavobol ("najhuje v življenju").
- Epideralni in subduralni hematom: krvavitve v ali pod duralnim slojem, ki povzročijo pritisk na možgane in so lahko življenjsko nevarne.
- Meningiomi: tumorji, ki izhajajo iz arahnoidnih celic; običajno so benigne, lahko pa povzročijo simptome zaradi pritiska na možganska tkiva.
- Lumbalna punkcija (hrbnična piskcija): diagnostični in terapevtski poseg, pri katerem se vzame vzorec CSF iz subarahnoidnega prostora. Običajno se izvede med nivojema L3–L4 ali L4–L5, da se ne poškoduje končna nit hrbtenjače.
- Drugi problemi: kronična CSF nihanja tlaka, pooperativne adherentne spremembe, infekcije pri zdravljenju itd.
Koristne anatomske opombe
- Arahnoidne trabekule so mrežaste strukture, ki povezujejo arahnoid in pia; omogočajo stabilnost subarahnoidnega prostora.
- Duralni venski sinusi (npr. superiorni sagitalni sinus) so glavne zbiralne poti venske krvi iz možganov.
- Dura je dobro inervirana (senzibilna), zato so težave z durralnimi strukturami pogosto zelo boleče.
Na splošno so meninge ključne za fizično in kemično zaščito osrednjega živčnega sistema. Razumevanje njihove anatomije in funkcije je pomembno tako za diagnostiko kot za zdravljenje številnih nevroloških stanj.
Tri plasti možganskih ovojnic: pia, arahnoid in dura mater.
Plasti mening
Pia mater
Pia mater (ali pia) je plast možganskih ovojnic, ki je najbližje možganom in hrbtenjači. To je tanka in občutljiva plast ("pia mater" v latinščini pomeni "nežna mati"). Pia mater se zelo tesno drži možganov in hrbtenjače. Pia mater je sestavljena iz celic, skozi katere ne more priti tekočina. To preprečuje, da bi cerebrospinalna tekočina dosegla možgane.
Najmanjše vrste krvnih žil, imenovane kapilare, potekajo skozi pia mater in možganom prinašajo stvari, ki jih potrebujejo, kot sta kri in kisik. Kapilare pia mater so tudi pomemben del krvno-možganske pregrade. To je "varnostni sistem" možganov. Nadzoruje, kaj lahko zapusti krvni obtok in pride v možganske živčne celice in kaj ne.
Kapilare pia so obložene s celicami, ki so zelo tesno skupaj. Skozi te celice lahko pridejo do možganov le nekatere stvari. To pomaga preprečiti, da bi stvari, kot so bakterije in nekateri strupi, prišle v možgane. Prepustijo tudi stvari, ki jih možgani potrebujejo za preživetje, kot so glukoza (sladkor), voda in bele krvničke (ki se borijo proti okužbam).
Arahnoidna mater
Arahnoidna možganovina je srednja plast možganskih ovojnic. Je tanka, prozorna membrana, ki se ohlapno prilega pia mater. Med obema plastema je prostor, ki se imenuje "subarahnoidni prostor". ("Subarahnoidni prostor" pomeni "prostor pod pajčevino") Skozi subarahnoidni prostor teče cerebrospinalna tekočina.
Ena od najpomembnejših nalog pajčevine je blazinjenje možganov. Tako kot pia mater je tudi pajčevinasta plast sestavljena iz celic, skozi katere tekočina ne more prodreti. Ker tekočina ne more priti skozi nobeno od teh plasti, ostane cerebrospinalna tekočina v subarahnoidnem prostoru in ne uhaja ven. Ta plast tekočine pomaga zaščititi možgane, podobno kot zračna blazina v avtomobilu. Brez te blazine bi možgani ob vsakem premiku glave udarili ob notranjost lobanje in se poškodovali.
Arahnoidna možganovina ima pomembno vlogo tudi pri krvno-možganski pregradi. Skozi zadnjo plast možganskih ovojnic, dura mater, se pretaka kri. Pajčevinasta možganovina preprečuje, da bi kri prodrla v cerebrospinalno tekočino. To je pomembno, saj če kri skozi pajčevinasto ovojnico pride v cerebrospinalno tekočino, se lahko možgani in hrbtenjača razdražijo in okužijo. Tako kot vsi deli telesa tudi pajčevina za preživetje potrebuje kri in kisik. V pajčevinasto plast to prinašajo majhne krvne žile. Vendar pa arahnoidna plast preprečuje, da bi kri prodrla do cerebrospinalne tekočine.
Pajčevinasta možganovina je pritrjena na zadnjo plast možganskih ovojnic: dura mater.
Dura mater
Mišična ovojnica je plast možganskih ovojnic, ki je najbolj oddaljena od možganov in hrbtenjače. Je debela, zaščitna plast. ("Dura mater" v latinščini pomeni "trda mati".) Dura ščiti možgane pred strganji in poškodbami zaradi lobanje, ki je zelo groba.
V dura mater so največje krvne žile med vsemi tremi plastmi možganskih ovojnic. Žile v možganski ovojnici odvajajo kri iz možganov v srce, ko možgani porabijo kisik v krvi. Arterije v možganski ovojnici prenašajo kri, bogato s kisikom, iz srca. Te arterije se razdelijo na kapilare v pia mater.
Možganska ovojnica se na štirih različnih mestih zaviha v možgane in ločuje dele možganov, vključno z obema možganskima poloblama.
Mnemotehnika
Nekateri zdravstveni delavci uporabljajo mnemotehnično okrajšavo, da si zapomnijo plasti v možganskih ovojnicah in njihovo zaporedje. Mnemotehnika je: "Meninge so v možganih":
- Pia mater: najbližje možganom in hrbtenjači
- Arahnoidna mater: srednji sloj
- Dura mater: najbolj oddaljena od možganov in hrbtenjače
Pri obdukciji je zaščitna dura odrezana od hrbtenice, vidna pa je prozorna pajčevina, ki pokriva in ščiti hrbtenjačo.
Pri obdukciji je bila zaščitna dura mater odluščena.
Težave z meningami
Ker meninge opravljajo številne pomembne naloge za osrednji živčni sistem, so lahko težave z meningami zelo nevarne. Najpogostejše težave z meningami so posledica okužb ali krvavitev v meningah.
Težave s krvavitvijo
Če se krvne žile v meningah zlomijo ali poškodujejo, povzročijo krvavitev v meningah. Krvavitev v možganske ovojnice je vrsta možganske kapi, ki se imenuje hemoragična možganska kap. ("Hemoragična" pomeni "povzročena z nevarno krvavitvijo (hemoragijo)"). Krvavitev v možganske ovojnice je zelo nevarna, saj lahko, če se nabere dovolj krvi, ta stisne ali zdrobi možgane.
Okužbe
Krvno-možganska pregrada v krvnih žilah mening ščiti možgane pred večino patogenov (povzročiteljev okužb). Zato okužbe v možganih niso zelo pogoste. To je pomembno, ker protitelesa, ki jih imunski sistem proizvaja za boj proti okužbam, ne morejo priti v možgane prek krvno-možganske pregrade. Prav tako ne more večina antibiotičnih zdravil. To pomeni, da se telo ob okužbi možganov navadno ne more samo boriti proti okužbi in da večina zdravil, ki jih zdravniki uporabljajo za uničevanje okužb, ne more priti v možgane, da bi uničila patogene organizme v njih.
Nekateri virusi, bakterije in drugi mikrobi pa lahko preidejo krvno-možgansko pregrado in povzročijo okužbe. Primeri teh okužb so:
- Meningitis
- Virus otroške paralize
- Virus Zahodnega Nila
- Lymska borelioza
- Sifilis
- Afriška tripanosomoza (afriška spalna bolezen)
Sorodne strani
Iskati