Meninge

Plasti mening

Pia mater

Pia mater (ali pia) je plast možganskih ovojnic, ki je najbližje možganom in hrbtenjači. To je tanka in občutljiva plast ("pia mater" v latinščini pomeni "nežna mati"). Pia mater se zelo tesno drži možganov in hrbtenjače. Pia mater je sestavljena iz celic, skozi katere ne more priti tekočina. To preprečuje, da bi cerebrospinalna tekočina dosegla možgane.

Najmanjše vrste krvnih žil, imenovane kapilare, potekajo skozi pia mater in možganom prinašajo stvari, ki jih potrebujejo, kot sta kri in kisik. Kapilare pia mater so tudi pomemben del krvno-možganske pregrade. To je "varnostni sistem" možganov. Nadzoruje, kaj lahko zapusti krvni obtok in pride v možganske živčne celice in kaj ne.

Kapilare pia so obložene s celicami, ki so zelo tesno skupaj. Skozi te celice lahko pridejo do možganov le nekatere stvari. To pomaga preprečiti, da bi stvari, kot so bakterije in nekateri strupi, prišle v možgane. Prepustijo tudi stvari, ki jih možgani potrebujejo za preživetje, kot so glukoza (sladkor), voda in bele krvničke (ki se borijo proti okužbam).

Arahnoidna mater

Arahnoidna možganovina je srednja plast možganskih ovojnic. Je tanka, prozorna membrana, ki se ohlapno prilega pia mater. Med obema plastema je prostor, ki se imenuje "subarahnoidni prostor". ("Subarahnoidni prostor" pomeni "prostor pod pajčevino") Skozi subarahnoidni prostor teče cerebrospinalna tekočina.

Ena od najpomembnejših nalog pajčevine je blazinjenje možganov. Tako kot pia mater je tudi pajčevinasta plast sestavljena iz celic, skozi katere tekočina ne more prodreti. Ker tekočina ne more priti skozi nobeno od teh plasti, ostane cerebrospinalna tekočina v subarahnoidnem prostoru in ne uhaja ven. Ta plast tekočine pomaga zaščititi možgane, podobno kot zračna blazina v avtomobilu. Brez te blazine bi možgani ob vsakem premiku glave udarili ob notranjost lobanje in se poškodovali.

Arahnoidna možganovina ima pomembno vlogo tudi pri krvno-možganski pregradi. Skozi zadnjo plast možganskih ovojnic, dura mater, se pretaka kri. Pajčevinasta možganovina preprečuje, da bi kri prodrla v cerebrospinalno tekočino. To je pomembno, saj če kri skozi pajčevinasto ovojnico pride v cerebrospinalno tekočino, se lahko možgani in hrbtenjača razdražijo in okužijo. Tako kot vsi deli telesa tudi pajčevina za preživetje potrebuje kri in kisik. V pajčevinasto plast to prinašajo majhne krvne žile. Vendar pa arahnoidna plast preprečuje, da bi kri prodrla do cerebrospinalne tekočine.

Pajčevinasta možganovina je pritrjena na zadnjo plast možganskih ovojnic: dura mater.

Dura mater

Mišična ovojnica je plast možganskih ovojnic, ki je najbolj oddaljena od možganov in hrbtenjače. Je debela, zaščitna plast. ("Dura mater" v latinščini pomeni "trda mati".) Dura ščiti možgane pred strganji in poškodbami zaradi lobanje, ki je zelo groba.

V dura mater so največje krvne žile med vsemi tremi plastmi možganskih ovojnic. Žile v možganski ovojnici odvajajo kri iz možganov v srce, ko možgani porabijo kisik v krvi. Arterije v možganski ovojnici prenašajo kri, bogato s kisikom, iz srca. Te arterije se razdelijo na kapilare v pia mater.

Možganska ovojnica se na štirih različnih mestih zaviha v možgane in ločuje dele možganov, vključno z obema možganskima poloblama.

Mnemotehnika

Nekateri zdravstveni delavci uporabljajo mnemotehnično okrajšavo, da si zapomnijo plasti v možganskih ovojnicah in njihovo zaporedje. Mnemotehnika je: "Meninge so v možganih":

• Pia mater: najbližje možganom in hrbtenjači
• Arahnoidna mater: srednji sloj
• Dura mater: najbolj oddaljena od možganov in hrbtenjače

Pri obdukciji je zaščitna dura odrezana od hrbtenice, vidna pa je prozorna pajčevina, ki pokriva in ščiti hrbtenjačo.


Pri obdukciji je bila zaščitna dura mater odluščena.

Težave z meningami

Ker meninge opravljajo številne pomembne naloge za osrednji živčni sistem, so lahko težave z meningami zelo nevarne. Najpogostejše težave z meningami so posledica okužb ali krvavitev v meningah.

Težave s krvavitvijo

Če se krvne žile v meningah zlomijo ali poškodujejo, povzročijo krvavitev v meningah. Krvavitev v možganske ovojnice je vrsta možganske kapi, ki se imenuje hemoragična možganska kap. ("Hemoragična" pomeni "povzročena z nevarno krvavitvijo (hemoragijo)"). Krvavitev v možganske ovojnice je zelo nevarna, saj lahko, če se nabere dovolj krvi, ta stisne ali zdrobi možgane.

Okužbe

Krvno-možganska pregrada v krvnih žilah mening ščiti možgane pred večino patogenov (povzročiteljev okužb). Zato okužbe v možganih niso zelo pogoste. To je pomembno, ker protitelesa, ki jih imunski sistem proizvaja za boj proti okužbam, ne morejo priti v možgane prek krvno-možganske pregrade. Prav tako ne more večina antibiotičnih zdravil. To pomeni, da se telo ob okužbi možganov navadno ne more samo boriti proti okužbi in da večina zdravil, ki jih zdravniki uporabljajo za uničevanje okužb, ne more priti v možgane, da bi uničila patogene organizme v njih.

Nekateri virusi, bakterije in drugi mikrobi pa lahko preidejo krvno-možgansko pregrado in povzročijo okužbe. Primeri teh okužb so:

• Meningitis
• Virus otroške paralize
• Virus Zahodnega Nila
• Lymska borelioza
• Sifilis
• Afriška tripanosomoza (afriška spalna bolezen)

Sorodne strani

• Krvno-možganska pregrada
• Možgani