Meninge so membrane, ki obdajajo in ščitijo možgane in hrbtenjačo. Pri sesalcih imajo meninge tri plasti: dura mater, arahnoid mater in pia mater.

V prostoru med arahnoidnim in pia mater (imenovanem "subarahnoidni prostor") je cerebrospinalna tekočina (CSF). CSF je posebna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Meninge in CSF skupaj blažijo in ščitijo osrednji živčni sistem (možgane in hrbtenjačo).

Plasti meningov

  • Dura mater – najzunanja in najdebelejša plast. V lobanji ima dve slojni komponenti (periostealna in meningealna), ki sta običajno združeni; med njima so duralni venski sinusi, ki zbirajo venozo kri iz možganov. Dura tvori tudi vpogibe (npr. falx cerebri, tentorium cerebelli), ki delno ločijo različne dele možganov. V hrbtenjači je potentialni epiduralni prostor (v režimu po telesu v njem leži maščoba in vene), medtem ko je v lobanji epiduralni prostor običajno le potencialen.
  • Arahnoid mater – srednja plast, zelo tanek in skoraj prozoren sloj. Pod njim, v subarahnoidnem prostoru, potekajo krvne žile in po njem cirkulira CSF. Arahnoidne granulacije (čepki) omogočajo reabsorpcijo CSF v duralne venske sinuse.
  • Pia mater – najnotrajnejša plast, tesno prilepljena na površino možganov in hrbtenjače; sledi vijugam in brazdam možganske skorje. V hrbtenjači iz pia mater izhajajo tudi dentikulatične vezi, ki stabilizirajo hrbtenjačo, in filum terminale, ki pritrdi končno nit v kanalu.

Funkcije meningov

  • Mehanska zaščita: skupaj s CSF blažijo sunke in zmanjšujejo udarne sile.
  • Podpora krvnim žilam in odtok krvi: dura vsebuje venske sinuse, arahnoid pa omogoča prehod žil skozi subarahnoidni prostor.
  • Krčenje in cirkulacija CSF: arahnoidne granulacije omogočajo vračanje CSF v venski obtok, s čimer se ohranja primerno tlakovanje in izmenjava snovi.
  • Imunska in barrierna vloga: meninge pomagajo omejiti širjenje okužb in sodelujejo v odzivih na poškodbe.

Anatomija in lastnosti cerebrospinalne tekočine (CSF)

CSF nastaja predvsem v choroid plexus v stranskih in drugih ventriklih možganov. Odrasli imajo približno 125–150 ml CSF v možganih in hrbtenjačnem kanalu, dnevno pa se ta količina večkrat obnovi (približno 400–500 ml/dan). CSF ima drugačno kemično sestavo kot kri (manj beljakovin, zelo malo celic) in služi za zaščito, transport hranil in odstranjevanje odpadnih snovi. Normalni tlak CSF pri ležečem bolniku je približno 65–195 mm H2O.

Klinicna pomembnost

  • Meningitis: vnetje meningov, ki ga lahko povzročijo bakterije, virusi ali glive. Simptomi so glavobol, vročina, otrdel vrat, bruhanje in zmedenost; potrditev pogosto zahteva lumbalno punkcijo za preiskavo CSF.
  • Subarahnoidna krvavitev: krvavitev v subarahnoidnem prostoru, pogosto zaradi rupture aneuryzme; značilen je nenaden, zelo močan glavobol ("najhuje v življenju").
  • Epideralni in subduralni hematom: krvavitve v ali pod duralnim slojem, ki povzročijo pritisk na možgane in so lahko življenjsko nevarne.
  • Meningiomi: tumorji, ki izhajajo iz arahnoidnih celic; običajno so benigne, lahko pa povzročijo simptome zaradi pritiska na možganska tkiva.
  • Lumbalna punkcija (hrbnična piskcija): diagnostični in terapevtski poseg, pri katerem se vzame vzorec CSF iz subarahnoidnega prostora. Običajno se izvede med nivojema L3–L4 ali L4–L5, da se ne poškoduje končna nit hrbtenjače.
  • Drugi problemi: kronična CSF nihanja tlaka, pooperativne adherentne spremembe, infekcije pri zdravljenju itd.

Koristne anatomske opombe

  • Arahnoidne trabekule so mrežaste strukture, ki povezujejo arahnoid in pia; omogočajo stabilnost subarahnoidnega prostora.
  • Duralni venski sinusi (npr. superiorni sagitalni sinus) so glavne zbiralne poti venske krvi iz možganov.
  • Dura je dobro inervirana (senzibilna), zato so težave z durralnimi strukturami pogosto zelo boleče.

Na splošno so meninge ključne za fizično in kemično zaščito osrednjega živčnega sistema. Razumevanje njihove anatomije in funkcije je pomembno tako za diagnostiko kot za zdravljenje številnih nevroloških stanj.