Antibiotiki: delovanje, uporaba in nevarnost odpornosti
Antibiotiki: kako delujejo, pravilna uporaba in nevarnost odpornosti bakterij. Nasveti za odgovorno zdravljenje in preprečevanje odpornosti bakterij pri bolnikih.
Antibiotik (ali antibakterijsko zdravilo) je kemična spojina, ki uničuje bakterije ali upočasnjuje njihovo rast. Uporabljajo se kot zdravilo za zdravljenje in ozdravitev bolezni, ki jih povzročajo bakterije. Prvi odkriti antibiotik je bil penicilin, naravni antibiotik, ki ga proizvaja gliva. Proizvodnja antibiotikov se je prvič začela leta 1939, v sodobnem času pa jih izdelujejo s kemično sintezo. Antibiotikov ni mogoče uporabiti za zdravljenje virusov.
Kaj so antibiotiki in kako delujejo
Antibiotiki delujejo na različne načine, odvisno od vrste spojine. Nekateri poškodujejo bakterijsko celično steno, drugi zavirajo sintezo beljakovin ali razmnoževanje bakterijske DNK. Na splošno ločimo baktericidne antibiotike, ki bakterije uničijo, in bakteriostatične, ki zavirajo njihovo rast, da lahko imunski sistem okužbo odpravi.
Vrste in spekter delovanja
- Spektralno delovanje: antibiotiki so lahko ozkospektralni (usmerjeni proti nekaj vrstam bakterij) ali širokospektralni (delujejo proti mnogim vrstam).
- Način dajanja: peroralno (tablete, kapsule), intravensko (v bolnišnici), lokalno (kreme, kapi) ali intramuskularno.
- Primeri skupin: penicilini, cefalosporini, makrolidi, tetraciklini, fluorokinoloni, aminoglikozidi in drugi.
Uporaba in predpisovanje
Antibiotike predpisuje zdravnik na podlagi klinične slike, včasih skupaj z laboratorijskimi izvidi (kultura in antibiogram), ki pokažejo, katero zdravilo bo najučinkovitejše. Pomembno je:
- Uživati antibiotik natančno po navodilih zdravnika (pravilen odmerek in dolžina zdravljenja).
- Ne prekiniti zdravljenja prej, tudi če simptomi izginejo — nepopolno zdravljenje lahko omogoči preživetje in širjenje odpornih bakterij.
- Ne uporabljati ostankov antibiotikov ali zdravil, predpisanih drugi osebi.
Neželeni učinki in varnost
Antibiotiki so koristni, vendar lahko povzročijo neželene učinke, kot so:
- driska ali težave s prebavili (pogosto zaradi vpliva na naravno črevesno floro),
- alergijske reakcije (od izpuščaja do anafilaksije),
- interakcije z drugimi zdravili,
- dolgotrajna uporaba lahko vodi v glivične okužbe ali poškodbe notranjih organov pri nekaterih zdravilih.
Če sumite na hudo alergijsko reakcijo ali resne neželene učinke, takoj poiščite zdravniško pomoč.
Odpornost na antibiotike — zakaj je nevarna
Odpornost pomeni, da bakterija razvije sposobnost preživetja kljub delovanju antibiotika. To se dogaja zaradi različnih mehanizmov: spremembe tarč v bakteriji, izločanja encimov, ki razgradijo antibiotik (npr. beta-laktamaze), zmanjšan vstop zdravila v celico ali aktivnega iztiskanja iz celice. Posledice so:
- manj učinkovita zdravljenje okužb,
- daljše hospitalizacije in večja umrljivost,
- potreba po močnejših, dražjih ali bolj toksičnih zdravilih,
- širjenje odpornosti znotraj skupnosti in bolnišnic (npr. MRSA, ESBL-proizvajajoče bakterije).
Kako preprečiti odpornost
Vsak posameznik in zdravstveni sistem lahko prispeva k zmanjšanju odpornosti:
- uporabljajte antibiotike le, kadar so nujno potrebni in so predpisani s strani zdravnika,
- upoštevajte navodila glede odmerjanja in trajanja,
- promovirajte higieno rok, varno ravnanje s hrano in cepljenje za preprečevanje okužb,
- v bolnišnicah upoštevajte ukrepe preprečevanja prenosov (izolacija, sterilizacija, kontrola okužb),
- izogibajte se uporabi antibiotikov v kmetijstvu ali jo omejite na strogo nadzorovane pogoje.
Zgodovina na kratko
Odkritje penicilina je začelo dobo antibiotikov in reševalo na milijone življenj. Od takrat so se razvile številne skupine antibiotikov in industrijska proizvodnja, vendar z naraščajočo uporabo raste tudi problem odpornosti, kar zahteva premišljeno in odgovorno uporabo teh zdravil.
Pogoste zmote
- Antibiotiki ne delujejo proti virusom (npr. prehlad, gripa) — nehote predpisovanje v takih primerih povečuje odpornost.
- Bolje ni vedno močnejše: širokospektralni antibiotiki niso vedno pravilna izbira — cilj je čim bolj ozko in ustrezno zdravilo.
Praktični nasveti
- Če vas zdravnik ne napoti na antibiotik, vprašajte, zakaj ni potreben in kako omiliti simptome,
- ne shranjujte in ne delite antibiotikov z drugimi,
- ob popravi stanja ali pri dolgotrajnih simptomih se vrnite k zdravniku,
- sledite nacionalnim navodilom za uporabo in varno odstranjevanje zdravil.
Če imate vprašanja o določenem antibiotiku, njegovi varnosti ali o morebitnih interakcijah z drugimi zdravili, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Bakterije, ki rastejo na agarju
Testi odpornosti na antibiotike: Bakterije se nanesejo na posodo, na katero se položijo z antibiotiki impregnirani beli diski. Bakterije v kulturi na levi strani so občutljive na antibiotik v vsakem disku, kar kažejo temni, prozorni obročki, v katerih bakterije niso zrasle. Tiste na desni strani so popolnoma občutljive le za tri od sedmih testiranih antibiotikov.
Odpornost
Danes ljudi skrbi, da antibiotiki ne bodo vplivali na bakterije. Bakterije se razvijajo in številni sevi bakterij so že odporni na običajne antibiotike. Večina bakterij ob stiku z antibiotiki hitro umre, pri nekaterih pa lahko pride do mutacij, zaradi katerih so nekoliko manj občutljive. Te bakterije se nato razmnožijo in ustvarijo veliko kolonijo, na katero antibiotik manj vpliva.
Del te težave je posledica pretirane in napačne uporabe antibiotikov. Če nekdo zboli za virusom, antibiotiki ne vplivajo na virus. Nekateri zdravniki kljub temu predpišejo antibiotik, da ima bolnik občutek, da ga zdravijo zaradi bolezni.
Druga težava je, da veliko ljudi antibiotikov ne uporablja pravilno. Ljudje pogosto prenehajo jemati zdravilo, ko se začnejo počutiti bolje. Vendar antibiotiki ne uničijo vseh slabih bakterij naenkrat. Bakterije, ki so bolj odporne, ne umrejo takoj. Če nekdo prehitro preneha jemati antibiotik, se te odporne bakterije lahko razmnožijo in preživijo. Takrat antibiotik ne deluje več tako dobro, saj so bakterije manj prizadete.
Zgodovina
Antibiotiki so lahko najučinkovitejši način zdravljenja bakterijskih okužb. Vodilo za to bi lahko našli v Pasteurjevem delu. Imel je kulturo mikrobov antraksa, ki so bili izpostavljeni zraku. V njih so se razvile kolonije številnih gliv, vendar so bacili antraksa izginili. Medicinska znanost takrat še ni bila pripravljena razumeti posledic tega.
Leta 1928 se je začelo preučevanje antibiotikov, kar je bil majhen priložnostni začetek. Alexander Fleming, londonski bakteriolog, je gojil stafilokoke. V eni od Petrijevih posodic se je pojavila plesen in se razširila Na hranilni želatini v posodici je bila vsaka zaplata plesni obdana s prozornim obročem brez bakterij. Poleg tega je pridobljena snov lahko očistila okužene rane.
Izraz antibiotik so leta 1942 prvič uporabili Selman Waksman in njegovi sodelavci v člankih v revijah za opis katere koli snovi, ki jo proizvaja mikroorganizem in je antagonistična do rasti drugih mikroorganizmov v veliki razredčitvi. Ta opredelitev je izločila snovi, ki uničujejo bakterije, vendar jih mikroorganizmi ne proizvajajo (kot so želodčni sokovi in vodikov peroksid). Izključila je tudi sintetične antibakterijske spojine, kot so sulfonamidi.
Z napredkom medicinske kemije je večina današnjih antibakterijskih zdravil kemično modifikacija različnih naravnih spojin.
Penicilin, prvi naravni antibiotik, ki ga je leta 1928 odkril Alexander Fleming.
Uporaba
Na nekatere bakterije vplivajo le določene vrste antibiotikov. Antibiotiki se borijo proti okužbam, ki jih povzročajo bakterije.Bolniki lahko potrebujejo različne vrste ali različne količine antibiotikov, odvisno od tega, katera bakterija povzroča njihove zdravstvene težave. Zaradi tega je treba antibiotike vedno uporabljati pod nadzorom zdravnika (ali drugega pooblaščenega zdravnika). Zdravnik lahko opazuje tudi neželene učinke in po potrebi spremeni bolnikovo zdravljenje. Antibiotiki so zelo koristni, kadar je vaše telo okuženo z bakterijo. Antibiotiki ne uničujejo virusov, zato so proti virusni okužbi neuporabni. Zdravnik mora ugotoviti, ali je bolnikova okužba virusnega ali bakterijskega izvora, preden začne jemati antibiotike; to je še en razlog, zakaj mora antibiotike predpisati zdravnik, namesto da bi se zanašali na samozdravljenje.
Teixobactin
Teiksobaktin je prvi novi antibiotik, odkrit v štiridesetih letih. Deluje proti grampozitivnim bakterijam, vključno s Staphylococcus aureus. Zdi se, da sodi v novo skupino antibiotikov.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je antibiotik?
O: Antibiotik je kemična spojina, ki se uporablja za uničevanje bakterij ali zaviranje njihove rasti.
V: Kakšen je namen antibiotikov?
O: Namen antibiotikov je zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo bakterije.
V: Kateri je bil prvi odkriti antibiotik?
O: Prvi odkriti antibiotik je bil penicilin, ki je naravni antibiotik, ki ga proizvaja gliva.
V: Kdaj se je začela proizvodnja antibiotikov?
O: Proizvodnja antibiotikov se je začela leta 1939.
V: Kako se antibiotiki izdelujejo danes?
O: V sodobnem času se antibiotiki izdelujejo s kemično sintezo.
V: Ali lahko antibiotike uporabljamo za zdravljenje virusov?
O: Ne, antibiotikov ni mogoče uporabljati za zdravljenje virusov.
V: Katera sta dva načina uporabe antibiotikov?
O: Antibiotiki se uporabljajo za zdravljenje in zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo bakterije, ter za zaviranje rasti bakterij.
Iskati