Absces (gnojni vnetje): vzroki, simptomi, diagnoza in zdravljenje
Absces (gnojni vnetje): vzroki, simptomi, diagnoza in zdravljenje — prepoznajte znake, izvedite diagnostiko in odkrijte učinkovite metode zdravljenja ter preprečevanja.
Absces (latinsko: abscessus) je gnoj, ki se je nabral v telesnem tkivu. Znaki in simptomi abscesov so: rdečina, bolečina, toplota in oteklina. Ob pritisku na to oteklino se zdi, da je napolnjena s tekočino. Območje rdečine je pogosto večje od območja otekline. Karbunkli so abscesi v lasnih mešičkih.
Absces je običajno posledica bakterijske okužbe. Pogosto je lahko ena sama okužba posledica več različnih vrst bakterij. V Združenih državah Amerike in številnih drugih delih sveta je najpogostejša bakterija MRSA (proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus). Redko lahko abscese povzročijo paraziti, kar je pogostejše v državah v razvoju. Diagnozo kožnega abscesa običajno postavimo na podlagi njegovega videza, kar dokažemo z razrezom. Ultrazvočno slikanje je lahko koristno v primerih, ko diagnoza ni jasna. Pri abscesih okoli anusa je lahko pomembna računalniška tomografija (CT), da se ugotovi globlja okužba.
Večino abscesov kože ali mehkih tkiv zdravimo tako, da jih razrežemo in izcedimo gnoj. Antibiotiki pri zdravih ljudeh običajno niso potrebni. Nove študije so pokazale, da je bolje rano po odvajanju zapreti, namesto da jo obložimo z gazo. To lahko pospeši celjenje in ne poveča tveganja, da se absces vrne. Včasih preprosto izsesavanje gnoja z iglo ni dovolj.
Kožni abscesi so pogosti in so v zadnjih letih še pogostejši. Kar 65 % ljudi, ki jemljejo intravenske droge, dobi abscese Leta 2005 je v Združenih državah Amerike 3,2 milijona ljudi obiskalo urgentni oddelek zaradi abscesa. V Avstraliji je bilo leta 2008 zaradi te bolezni v bolnišnici približno 13 000 ljudi.
Vzroki in patogeneza
Absces nastane, ko v tkivo vstopijo mikroorganizmi in telo sproži vnetni odziv, ki pritegne nevtrofilce in druge imunske celice. Te celice, bakterije in razpadla tkiva tvorijo gnoj. Najpogostejša vzroka sta poškodbe kože (priseljene bakterije skozi prasko, rane, vbode) ali razširitev okužbe iz sosednjih struktur (npr. zobna okužba, vnetje lasnega mešička).
Vrste abscesov:
- Kožni/mehkih tkiv (površinski): prosteje opazni in dostopni za razrez.
- Perianalni in anorektalni: blizu anusa, pogosto zahtevajo kirurški poseg.
- Dentalni: v čeljusti ali zobnem korenu.
- Notranji: jetra, pljuča, možgani, mišice — ti pogosto zahtevajo slikovno diagnostiko in drenažo.
- Posebne oblike: Bartholinov absces, hidradenitis suppurativa, karbunkli.
Dejavniki tveganja
- Intravensko/iv. jemanje drog (povečan rizik zaradi nečistih igel in slabe skrbi za rane).
- Sladkorna bolezen, imunosupresija (HIV, zdravila), kronične bolezni.
- Poškodbe kože, ugrizi živali ali ljudi, kirurški posegi.
- Slaba higiena, delovanje v okoljih z veliko prenosom okužb.
Znaki in simptomi
Osnovni znaki kožnega abscesa so:
- Rdečina (eritem), oteklina, toplota na mestu spremembe.
- Izrazita bolečina in tog masa, pogosto fluktuacija ob pritisku (občutek, kot da je napolnjeno s tekočino).
- Lokalna limfadenopatija (povečane bezgavke) in včasih splošni simptomi kot so vročina, slabost ali mrzlica, če se okužba širi.
Pri globljih abscesih so lahko simptomi manj specifični — bolečina na lokaciji organa, vročina, zmanjšana funkcija prizadetega področja (npr. kašelj pri pljučnem abscesu, glavobol ali nevrološki znaki pri možganskem abscesu).
Diagnoza
- Klinični pregled: pri površinskih abscesih je pogosto dovolj vizualni in palpatorni pregled.
- Ultrazvok (ultrazvočno slikanje) pomaga ločiti absces od ciste ali edema in vodi pri drenaži.
- CT ali MRI: za oceno globokih abscesov ali pri abscesih v votlinah telesa (npr. perianalni, intraabdominalni, pljučni, možganski).
- Mikrobiološke preiskave: bris ali kultura gnoja po drenaži za določitev povzročiteljev in antibiotične občutljivosti.
- Laboratorij: krvna slika, vnetni kazalniki (CRP, SR) pri sumu na širjenje okužbe.
Zdravljenje
Temelj zdravljenja abscesa je običajno mehanska drenaža. Pri kožnih abscesih to pomeni incision and drainage (I&D): kirurški razrez in iztekanje gnoja.
- Drenaža: popolna izpraznitev gnoja je ključna za ozdravitev. Pri površinskih abscesih jo izvede zdravnik; pri globljih se lahko izvede perkutana drenaža pod slikanjem ali kirurški poseg.
- Antibiotiki: niso vedno potrebni pri zdravih, osebah brez sistemskega vnetja in pri popolni drenaži. Indikacije za sistemske antibiotike vključujejo: hujše ali hitro napredujoče okužbe, celulitisa okoli abscesa, splošni znaki okužbe (vročina, sepsa), imunosupresijo, velike ali večjezične abscesi, abscesi na tistih območjih, kjer drenaža ni popolna (npr. obraz ob očesih) ali prisotnost proste bakterijske razširitve.
- Izbor antibiotika: je odvisen od verjetnih povzročiteljev in lokalnih vzorcev odpornosti. Ker je v mnogih krajih pogost MRSA, zdravnik izbere antibiotik z učinkovitim spektrom. Pogosti izbirni antibiotiki so trimetoprim‑sulfametoksazol, doksiciklin ali klindamicin (upoštevati odpornosti in alergije). Kultura gnoja pomaga prilagoditi terapijo.
- Po posegu: čiščenje rane, dvakrat dnevno preoblačenje oziroma navodila za nego. Pri nekaterih abscesih je priporočljiva primarna zapora rane, saj študije kažejo, da to lahko pospeši celjenje brez večjega tveganja ponovitve v primerjavi z gazo.
- Posebne situacije: dentalni absces zahteva stomatološko obravnavo (root canal ali ekstrakcija), perianalni abscesi pogosto potrebujejo kirurško drenažo in spremljanje zaradi tveganja za fistulo, intraabdominalni ali organni abscesi pa navadno zahtevajo medsubspecialistično obravnavo in usmerjeno drenažo.
Zapleti
- Razširitev okužbe (celulitis, limfangitis), sepsa in krvna strdka v žilah pri hujših primerih.
- Fistule (npr. po perianalnem abscesu), brazgotinjenje in trajna deformacija kože.
- Pri nezdravljenih globokih abscesih lahko pride do poškodbe prizadetega organa ali kronične okužbe.
Preprečevanje in skrb
- Ustrezna nega ran in higiena: čiščenje manjših ran, pravočasno zdravljenje poškodb kože.
- Ne deliti igel ali predmetov, ki lahko prenašajo kri; uporaba sterilnih materialov pri injiciranju.
- Upravljanje kroničnih bolezni (npr. sladkorne bolezni) in opuščanje škodljivih navad, ki povečujejo tveganje.
- Pri ljudeh z vročino, hitrim širjenjem rdečine ali velikimi, močno bolečimi abscesi poiskati zdravniško pomoč hitro.
Kdaj poiskati nujno pomoč
- Hitro povečevanje otekline ali rdečine, močna bolečina, vročina, mrzlica ali drugi znaki sistemske okužbe.
- Abscesi na obrazu, v bližini oči, na genitalijah ali v dimljah — zaradi tveganja širjenja ali poškodbe pomembnih struktur.
- Osebe z oslabljeno imunostjo, sladkorno boleznijo ali srčnimi obolenji naj poiščejo zdravniško pomoč že zgodaj.
Pri sumu na absces je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom, ki bo ocenil potrebo po drenaži, odločil o potrebi po laboratorijskih in slikovnih preiskavah ter predpisal primerno antibiotično terapijo, če je potrebna.
Znaki in simptomi
Abscesi lahko nastanejo v katerem koli trdnem tkivu. Običajno so na površini kože (na primer čir ali globoki kožni abscesi), v pljučih, možganih, zobeh, ledvicah in mandljih. Stanje se lahko zaplete, če se gnoj in okužba razširita v druge dele telesa. To lahko privede do gangrene, ko deli telesnega tkiva odmrejo.
Glavni simptomi in znaki kožnega abscesa so rdečina, vročina, oteklina, bolečina in izguba funkcije. Pojavita se lahko tudi visoka temperatura (vročina) in mrzlica.
Notranje abscese je težje najti. Absces je lahko boleč, oseba ima visoko temperaturo in se na splošno slabo počuti. Notranji abscesi se običajno ne pozdravijo brez zdravljenja. V nekaterih primerih lahko absces povzroči celo smrt, na primer če absces v vratu pritiska na sapnik.
Če je absces na površini, lahko niha, kar pomeni, da je ob dotiku videti, kot da je poln tekočine. To je valovanju podobno gibanje, ki je posledica gibanja gnoja v notranjosti abscesa.
Absces
Vzroki
Abscese povzročajo bakterijske okužbe, paraziti ali tuje snovi. Najpogostejši vzrok je bakterijska okužba. Pri eni okužbi je pogosto prisotnih več različnih vrst bakterij. V Združenih državah Amerike in številnih drugih delih sveta je najpogostejša prisotna bakterija MRSA. Med spinalnimi subduralnimi abscesi je najpogosteje prisoten meticilin občutljiv Staphylococcus aureus.
Redko lahko paraziti povzročijo abscese, ki so pogostejši v državah v razvoju. Posebni paraziti, za katere je znano, da to povzročajo, so: dracunculiasis in myiasis.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je absces?
O: Absces je zbirka gnoja, ki se je nabral v telesnem tkivu.
V: Kateri so nekateri znaki in simptomi abscesa?
O: Znaki in simptomi abscesa so rdečina, bolečina, toplota in oteklina. Območje rdečine je pogosto večje od območja otekline.
V: Kaj povzroča absces?
O: Absces običajno povzroči bakterijska okužba. Redko lahko abscese povzročijo paraziti, kar je pogostejše v državah v razvoju.
V: Kako se diagnosticira kožni absces?
O: Diagnoza kožnega abscesa se običajno postavi na podlagi njegovega videza, kar se lahko dokaže z razrezom. Če diagnoza ni jasna, se lahko uporabi tudi ultrazvočno slikanje. V primerih okoli anusa je lahko pomembna računalniška tomografija (CT), da se ugotovi globlja okužba.
V: Kako zdravite abscsss kože ali mehkih tkiv?
O: Zdravljenje večine abscesov kože ali mehkih tkiv vključuje rezanje in odvajanje gnoja. Antibiotiki pri zdravih ljudeh običajno niso potrebni, vendar so nove študije pokazale, da lahko zaprtje rane po odvajanju namesto zamašitve z gazo pospeši celjenje, ne da bi se povečalo tveganje za njeno ponovitev. Včasih samo izsesavanje gnoja z iglo ni dovolj.
V: Kako pogosti so kožni abscesi?
O: Kožni abscesi so zelo pogosti, v zadnjih letih pa so postali še pogostejši - dobi jih kar 65 % ljudi, ki jemljejo intravenska zdravila - samo v Ameriki je leta 2005 na urgentne oddelke prišlo 3,2 milijona ljudi, v Avstraliji pa je bilo samo leta 2008 zaradi te bolezni hospitaliziranih 13 000 ljudi.
Iskati