Intrakranialna krvavitev: definicija, vzroki, simptomi in zdravljenje

Intrakranialna krvavitev: vzroki, znaki, tveganja in sodobno zdravljenje—hitri nasveti za prepoznavanje simptomov, nujno ukrepanje in preprečevanje.

Intrakranialna krvavitev je krvavitev v možganih. ("intrakranialni" pomeni "znotraj lobanje"; "krvavitev" pomeni "nevarna krvavitev"). Najnevarnejša vrsta možganske kapi, hemoragična možganska kap, je vrsta intrakranialne krvavitve. Gre za krvavitev v možganih, ki se zgodi, kadar možgani niso poškodovani.

Ko se krvne žile v možganih zlomijo ali poškodujejo, krvavijo. Krvavitev v možganih je zelo nevarna, saj lahko, če se nabere dovolj krvi, stisne ali zdrobi možgane. Prav tako lahko onemogoči dostop kisika do delov možganov skozi kri. Brez kisika ti deli možganov odmrejo.

Vrste intrakranialnih krvavitev

Intrakranialne krvavitve delimo glede na lokacijo in izvor krvi. Glavne vrste so:

• Intracerebralna (intrazerebralna) krvavitev – krvavitev znotraj samih možganskih tkiv; pogosto povzroči hemoragično možgansko kap.
• Subarahnoidna krvavitev – krvavitev v prostor med možgani in ovojnico (arahnoideo); najpogosteje posledica razpoka anevrizme.
• Subduralna krvavitev – krvavitev med trdo možgansko ovojnico (dura) in arahnoideo; pogosto po udarcu v glavo, lahko tudi pri starejših zaradi raztegnjenih ven.
• Epiduralna krvavitev – krvavitev med lobanjo in duro; običajno povezana s hudim travmatskim dogodkom in hitro naraščajočim pritiskom v lobanji.

Vzroki

• Hipertenzija (visok krvni tlak) – najpogostejši vzrok za intracerebralne krvavitve.
• Anevrizme in malformacije žil (AVM) – lahko povzročijo subarahnoidne krvavitve.
• Travma glave – povzroči subduralne ali epiduralne krvavitve.
• Motnje strjevanja krvi – prirojene ali pridobljene, vključno z uporabo antikoagulantnih zdravil (npr. varfarin, NOAC).
• Tumorji, vnetja ali degenerativne spremembe žil.

Simptomi

Simptomi so odvisni od vrste, velikosti in lokacije krvavitve, pa tudi hitrosti njenega razvoja. Značilni simptomi so:

• Silovita, nenadna glavobolja (pogosto pri subarahnoidni krvavitvi).
• Zmedenost, zmeden govor, izguba zavesti ali koma.
• Slabost in bruhanje.
• Omejena ali izgubljena gibalna funkcija na eni strani telesa (ohromelost).
• Motnje vida, naglušnost, nerazločen govor ali težave s požiranjem.
• Napadi (konvulzije).
• Simptomi povečanja intrakranialnega tlaka: počasnejše dihanje, bradikardija, nenavadne učinke zenic (neni enake zornice).

Diagnoza

Pri sumu na intrakranialno krvavitev je nujna hitra bolnišnična obravnava. Glavne diagnostične metode so:

• CT možganov – hitra in zanesljiva za odkrivanje krvavitve; običajno prva preiskava v nujnih primerih.
• MRI – nudi boljše podrobnosti pri kroničnih ali manjših lezijah.
• Angiografija (CTA, MRA ali digitalna subtrakna angiografija) – za iskanje anevrizem, AVM ali drugih vaskularnih vzrokov.
• Laboratorijske preiskave – krvni izvidi, koagulacijski testi, toksikologija.
• Včasih lumbalna punkcija (če je CT negativen, a se sum na subarahnoidno krvavitev ohranja).

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od vrste krvavitve, njene velikosti, lokacije in splošnega stanja pacienta. Cilji so stabilizacija, zmanjšanje pritiska na možgane, ustavitev krvavitve in preprečevanje zapletov.

• Stabilizacija – oskrba dihal, nadzor krvnega tlaka, nadzor srčnega ritma, intravenski dostop in tekočinska terapija.
• Nadzor krvnega tlaka – preprečevanje nadaljnjega krvavenja z zniževanjem pretirano visokega tlaka po protokolih.
• Preprečevanje in obrat protikoagulantov – če je bolnik na antikoagulantih, se poskuša hitro obrniti učinek zdravila (npr. protidoti, plazma, faktorji).
• Kirurški poseg – evakuacija hematoma (odstranitev krvnega strdka), sanacija razpokanih anevrizem (klipsanje ali endovaskularno zapiranje), dekompresivna kraniektomija pri močno povišanem intrakranialnem pritisku.
• Minimalno invazivne metode – stereotaktična aspiracija, endoskopske tehnike ali endovaskularni posegi.
• Intenzivna nega in rehabilitacija – spremljanje v enoti intenzivne nege, po stabilizaciji dolgotrajna rehabilitacija z fizioterapijo, delovno terapijo, logopedijo in psihološko podporo.

Kaj storiti v nujnem primeru

• Pokličite nujno medicinsko pomoč čim prej (npr. 112 ali lokalna številka za nujne primere).
• Ne dajajte ničesar v usta osebi, ki ima motnje zavesti ali krče; poskrbite za prosto dihalno pot.
• Če je oseba pri zavesti, naj leži mirno; ob zmedenosti ali bruhanju jo v podjetni osebi položite na bok, da preprečite zadušitev.
• Povedati reševalcem ali v sprejemni ambulanti, ali bolnik jemlje antikoagulante ali ima motnje strjevanja krvi.

Zapleti in prognoza

Prognoza je odvisna od velikosti krvavitve, lokacije, hitrosti zdravljenja, starosti in pridruženih bolezni. Možni zapleti so:

• Trajne nevrološke okvare (ohromelost, afazija, motnje vida).
• Epileptični napadi.
• Vnetje in okužbe po posegih.
• Povečan intrakranialni tlak s herniacijo možganskih struktur (kar je življenje ogrožajoče).

Preprečevanje

• Učinkovito zdravljenje in nadzor hipertenzije.
• Skrbno upravljanje zdravil, ki vplivajo na strjevanje krvi; redni pregledi in spremljanje INR pri varfarinu.
• Opustitev kajenja, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost in nadzor sladkorne bolezni ter holesterola.
• Pri znanih anevrizmah ali vaskularnih malformacijah posvet z nevrokirurgom ali interventnim radiologom glede možnosti sanacije.

Čeprav je intrakranialna krvavitev resno stanje, pravočasna prepoznava in strokovna oskrba močno izboljšata možnosti za preživetje in okrevanje. Če imate skrbi glede tveganja (npr. visoki krvni tlak, antikoagulantna terapija ali družinska anamneza anevrizem), se posvetujte z vašim zdravnikom.

Vrste

Tri najpogostejše vrste krvavitev v možganih so epiduralni hematomi, subduralni hematomi in subarahnoidne krvavitve. Te se zgodijo v različnih delih mening (plasti, ki pokrivajo možgane).

Epiduralni hematom

Epiduralni hematom je nabiranje krvi med dura mater in lobanjo. ("Epiduralni" pomeni "na vrhu možganske ovojnice", "hematom" pa je zbirka krvi.) Običajno poškodbe glave povzročijo epiduralni hematom zaradi pretrganja arterij v možganski ovojnici. Ker so arterije v možganski ovojnici velike, prevajajo veliko krvi. Če je ena od teh arterij poškodovana, lahko zelo hitro izkrvavi in skoraj takoj nastane epiduralni hematom.

Približno 15 do 20 % ljudi z epiduralnimi hematomi umre.

Slika na vrhu te strani prikazuje epiduralni hematom. Krvavitev (prikazana v svetlo sivi barvi) je med lobanjo (debela bela zunanja plast) in preostalimi možgani (prikazano v temno sivi barvi).

Subduralni hematom

Subduralni hematom je nabiranje krvi pod dura mater, med duro in arahnoidno plastjo. ("Subduralni" pomeni "pod duro") Običajno so subduralni hematomi posledica poškodb glave, ki pretrgajo žile. Ker so te žile manjše in ker žile ne krvavijo tako hitro kot arterije, subduralni hematomi ne krvavijo tako hitro kot epiduralni hematomi.

Subduralni hematomi se lahko pojavijo takoj po hudi poškodbi glave. To so akutni subduralni hematomi. Ti so najnevarnejši od vseh poškodb glave. Zaradi njih umre od 60 % do 80 % ljudi, ki so jih utrpeli.

Subduralni hematomi so lahko tudi kronični. To pomeni, da se pojavijo po nekaj dneh ali tednih. Običajno jih povzročijo poškodbe glave, ki niso zelo hude. Če ima oseba v možganski ovojnici veno, ki tu in tam počasi pušča kri, lahko kronični subduralni hematomi nastanejo tudi po več letih.

Subarahnoidna krvavitev

Subarahnoidna krvavitev je krvavitev v subarahnoidni prostor (prostor med arahnoidom in pia mater). ("Subarahnoidni" pomeni "pod pajčevnico") Ker je v subarahnoidnem prostoru cerebrospinalna tekočina, se ob krvavitvi tu kri pomeša s cerebrospinalno tekočino. Kri draži možgane in hrbtenjačo ter povzroča simptome, kot sta zelo močan glavobol in otrdel vrat.

Subarahnoidne krvavitve lahko povzročijo poškodbe glave. Do njih lahko pride tudi, ko anevrizma v eni od krvnih žil arahnoidne plasti poči in začne krvaveti.

Subarahnoidne krvavitve so zelo nevarne. Približno polovica ljudi s subarahnoidno krvavitvijo zaradi nje umre. Približno 10 do 15 % jih umre, še preden pridejo v bolnišnico. Veliko ljudi, ki preživijo, ima poškodbe možganov.

Večina možganskih krvavitev se zgodi v možganskih ovojnicah. To so tri plasti možganskih ovojnic: pia, arahnoid in dura mater.


Shema možganske anevrizme. Do hemoragične kapi lahko pride, ko možganska anevrizma poči, podobno kot poči balon.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je intrakranialna krvavitev?

V: Kaj pomeni "intrakranialna"?

V: Zakaj je krvavitev v možganih nevarna?

V: Kaj je hemoragična možganska kap?

V: Kaj pomeni "krvavitev"?

V: Kdaj pride do intrakranialne krvavitve?

V: Ali je intrakranialna krvavitev vrsta možganske kapi?

Išči po črki