Cerebrospinalna tekočina – definicija, funkcije, nastanek in pomen

Cerebrospinalna tekočina (CSF) obliva in ščiti osrednji živčni sistem (možgane in hrbtenjačo). Beseda "cerebrospinalna" izhaja iz latinskih korenin: "cerebro" = možgani in "spinal" = hrbtenjača, medtem ko tekočina pomeni tekočina. CSF je pri človeku ključna tekočina, ki obdaja in polni prostorske strukture znotraj lobanje in hrbtenjače ter igra več fizioloških in diagnostičnih vlog.

Definicija in osnovne značilnosti

CSF je bistre, skoraj prozorne tekočine, ki jo najdemo v notranjosti možganskih prekatov, v centralnem kanalu hrbtenjače ter v subarahnoidnem prostoru — prostoru med plastema možganskih ovojnic (možganskih ovojnic). Skupna količina CSF pri odraslem človeku znaša približno 120–160 ml, vendar se dnevno proizvede in ponovno absorbira približno 400–600 ml, zato se tekočina večkrat zamenja v 24 urah.

Nastanek in pretok

CSF večinoma proizvajajo horioidni pleteži (mreža žilnih kapilar) v vsakem od štirih možganskih prekatov. Potek pretoka je poenostavljeno naslednji:

• lateralni prekat(i) → skozi interventrikularno odprtino (foramen Monroi) → tretji prekat;
• tretji prekat → skozi cerebralni akvedukt (akvedukt Silvija) → četrti prekat;
• iz četrtega prekata CSF odteka skozi sredinsko in lateralne odprtine (foramen Magendie in foramina Luschka) v subarahnoidni prostor;
• CSF se širi okoli možganov in hrbtenjače v subarahnoidnem prostoru ter delno teče tudi skozi centralni kanal hrbtenjače;
• absorpcija poteka preko arahnoidnih villusov oziroma granulacij v duralnih venah (sinusih), kjer se CSF vrača v venski krvni obtok.

Sestava

CSF je sestavljena večinoma iz vode, raztopljenih elektrolitov (npr. natrij, klor), z nizko koncentracijo beljakovin in zelo malo celic v normalnem stanju. Glukoze je v CSF prisotne, njena koncentracija pa je običajno nižja kot v krvi (približno 60–70 % vrednosti v plazmi). Sestava se spremeni pri boleznih (vnetja, krvavitve, možganska obolenja), zato je analiza CSF pomemben diagnostični test.

Funkcije

• Mehanična zaščita in vzmetenje: CSF deluje kot blažilec udarcev in zmanjša silo ob morebitnih sunkih, s tem ščiti možgansko tkivo in hrbtenjačo.
• Vzdrževanje vzgonske sile: zaradi tekočine je efektivna teža možganov zmanjšana, kar zmanjšuje pritisk na dno lobanje in spodbuja stabilno delovanje tkiva.
• Kemijska homeostaza: CSF pomaga nadzorovati kemijsko okolje živčnih celic (ionna ravnovesja, pH) in odstranjevati presnovne odpadke.
• Transport signalnih molekul: CSF omogoča prenos hormonov in nevrotransmitorjev med različnimi deli CŽS.
• Imunski nadzor: CSF sodeluje v imunskem odzivu centralnega živčnega sistema; pri okužbah se v njem pojavi več vnetnih celic in proteinov.

Klinični pomen in preiskave

Analiza CSF je ključna pri diagnostiki številnih stanj:

• Lumbalna punkcija (ledveno vbod): s pomočjo te preiskave se pridobi vzorec CSF za laboratorijsko analizo (celice, beljakovine, glukoza, bakterije, virusi, prisotnost krvavitve, oligoklonalne IgG pasove pri multipli sklerozi).
• Meningitis: bakterijski meningitis pogosto prikaže moten, beljakovin bogat in celic poln likvor; virusni meningitis ima drugačen vzorec sprememb.
• Subarahnoidna krvavitev: po krvavitvi v subarahnoidni prostor se v CSF pojavi krvi ali xantohromija (rumenkasta obarvanost zaradi razgradnje hemoglobina).
• Hidrocefalus: povečana količina CSF ali blokada pretoka (komunikantni ali nekomunikantni hidrocefalus) vodi v razširjene prekatne prostore in povečan intrakranialni pritisk; zdravljenje lahko vključuje drenažo ali namestitev ventrikuloperitonealnega šanta.
• Povišan intrakranialni pritisk: meritev tlaka CSF med lumbalno punkcijo pomaga pri oceni povišanega TIK in vodi pri odločitvah za zdravljenje.

Normalne vrednosti in praktične opombe

• Skupna prostornina CSF pri odraslem: približno 120–160 ml.
• Dnevna produkcija: približno 400–600 ml na dan (odvisno od virov, pogosto navajajo okoli 500 ml/dan).
• Normalni odprtni tlak pri lumbalni punkciji je okvirno med 6 in 18 cm H₂O (vrednosti se lahko razlikujejo glede na položaj pacienta in meritvene metode).

CSF je torej bistvena komponenta fiziologije centralnega živčnega sistema — nudi fizično zaščito, vzdržuje kemično stabilnost in služi kot pomembno diagnostično okno za številne nevrološke bolezni. V primeru sumov na okužbo, krvavitev, povečanje intrakranialnega tlaka ali druge nevrološke motnje je često izvedba lumbalne punkcije ter analiza CSF eden izmed ključnih korakov pri postavitvi diagnoze in načrtovanju zdravljenja.

Kaj počne CSF

CSF pomaga možganom plavati

Možgani, obdani s cerebralno tekočino, plavajo v lobanji kot plovec v vodi. Ker so možgani obdani s tekočino, lebdijo, kot da tehtajo le 2 % svoje dejanske teže. Če možgani ne bi plavali v tekočini CSF, bi ležali na dnu lobanje. Teža možganov bi pritiskala dno možganov na lobanjo. Kri ne bi mogla priti do dna možganov, ker bi se krvne žile zdrobile zaradi teže možganov na njih. Brez krvi (in kisika, ki ga ta prenaša) bi nevroni v spodnjem delu možganov odmrli.

CSF je možganska blazina

Možganska tekočina ščiti možgane, saj deluje kot blazina. Brez CSF bi možgani ob vsakem premiku glave udarili ob notranjost lobanje. To bi lahko poškodovalo možgane.

Ko se oseba udari z glavo, deluje CSF podobno kot zračna blazina v avtomobilu in lahko včasih prepreči, da bi možgani trčili v notranjost lobanje. Kadar pa oseba zelo močno udari z glavo, na primer v prometni nesreči, možgani ne morejo biti zaščiteni pred udarcem v lobanjo. To lahko povzroči pretres možganov, krvavitve v možganih, poškodbe možganov ali celo smrt.

CSF izpira toksine iz možganov

Možganske celice izvajajo kemične reakcije, s katerimi spreminjajo eno kemikalijo v drugo, ki jo potrebujejo možgani. Včasih po kemični reakciji ostanejo kemikalije, ki jih možgani ne potrebujejo. Te kemikalije imenujemo "odpadni produkti". Na primer, ko možganske celice uporabljajo kisik in glukozo (sladkor) za ustvarjanje energije, ostane ogljikov dioksid (CO₂ ). Preveč ogljikovega dioksida lahko zastrupi možgane.

Da se odpadni produkti ne bi kopičili v možganski kapljici, horoidni pleteži približno štirikrat na dan tvorijo novo možgansko kapljevino. Stari CSF odteka v krvni obtok in s seboj prinaša odpadne snovi in toksine. Na ta način CSF izpira stvari, ki bi lahko škodovale možganom, v krvni obtok. Kri lahko te kemikalije prenese do organov, ki se jih lahko znebijo, kot so ledvice in pljuča. Krvni obtok na primer prenaša ogljikov dioksid do pljuč, kjer ga lahko izdihnemo.

Na teh slikah z magnetne resonance je prikazano gibanje tekočine CSF po možganih

Težave s CSF

Preveč

Zaradi poškodb glave in nekaterih bolezni se lahko v možganih nabere preveč možganske tekočine. To imenujemo hidrocefalus. Dodatna tekočina povzroča pritisk na možgane. To imenujemo povišan intrakranialni tlak. Če je tlak dovolj visok, se možganske krvne žile zdrobijo in kri ne more priti v možgane. Če možgani ne dobijo dovolj krvi in kisika, oseba postane nezavestna in njene možganske celice odmrejo. Sčasoma oseba umre.

Brez zdravljenja umre 6 od 10 oseb s hidrocefalusom. Ostali bodo telesno in intelektualno ovirani in/ali imeli druge možganske težave.

Premalo

Nekatere težave lahko povzročijo uhajanje možganske tekočine skozi luknjo ali raztrganino v dura mater (plast možganskih ovojnic, ki je ob lobanji in kosteh hrbtenjače). Iztekanje CSF je običajno zaplet pri lumbalni punkciji ali nekaterih vrstah operacij na glavi, vratu ali možganih. Vendar lahko uhajanje možganske kapi povzroči tudi poškodba glave ali hrbtenice. Včasih zdravniki ne najdejo vzroka za uhajanje možganskega mozga.

Večina ljudi s puščanjem možganske tekočine se pozdravi sama, ko se luknja v možganski ovojnici zaceli. Vendar pa lahko nekateri uhajanja CSF povzročijo resne zaplete:

• Bakterije, virusi ali drugi patogeni lahko pridejo v notranjost skozi isto luknjo, iz katere izteka CSF. To lahko povzroči okužbe možganov, kot je meningitis.
• Brez zadostne količine možganske tekočine, ki bi jo lahko splavila, možgani ležijo na dnu lobanje. Teža možganov lahko:
• zdrobite krvne žile v spodnjem delu možganov
• Pritisk na možgansko deblo, kar povzroči zelo nizek krvni tlak.
• Možgane potisnite navzdol skozi luknjo na dnu lobanje, kjer se možgansko deblo spremeni v hrbtenjačo. To lahko povzroči paralizo, poškodbe možganov, komo in smrt.

Pri lumbalni punkciji se igla vbode skozi dura mater (prikazano z rdečo barvo), da se pride do možganske tekočine. Igla naredi luknjo v trdem možganskem ovoju. Če se luknja ne zaceli, lahko CSF izteče ven.

Vprašanja in odgovori

V:Kaj je cerebrospinalna tekočina?

V:Kaj pomenita besedi "cerebro" in "spinal" v besedi "cerebrospinalna tekočina"?

V:Kje nastaja cerebrospinalna tekočina?

V:Kaj je subarahnoidni prostor?

V: Kako teče cerebrospinalna tekočina?

V:Kakšna je funkcija cerebrospinalne tekočine?

V:Katere strukture proizvajajo cerebrospinalno tekočino?

Išči po črki