Cerebrospinalna tekočina

Vsebina

CSF nastane iz krvne plazme (tekočega dela krvi), zato je vsebina CSF zelo podobna vsebini plazme. CSF je v 99 % sestavljen iz vode. V njej se nahajajo:

• beljakovine (čeprav jih je veliko manj kot v plazmi)
• Glukoza (sladkor)
• Hranila
• Nevrotransmiterji (kemični prenašalci)
• elektroliti (soli), kot so natrij, kalij, kalcij, magnezij in klorid.

Belih krvničk v CSF mora biti zelo malo ali pa jih sploh ne sme biti. V CSF ne sme biti rdečih krvničk.

Kaj počne CSF

CSF pomaga možganom plavati

Možgani, obdani s cerebralno tekočino, plavajo v lobanji kot plovec v vodi. Ker so možgani obdani s tekočino, lebdijo, kot da tehtajo le 2 % svoje dejanske teže. Če možgani ne bi plavali v tekočini CSF, bi ležali na dnu lobanje. Teža možganov bi pritiskala dno možganov na lobanjo. Kri ne bi mogla priti do dna možganov, ker bi se krvne žile zdrobile zaradi teže možganov na njih. Brez krvi (in kisika, ki ga ta prenaša) bi nevroni v spodnjem delu možganov odmrli.

CSF je možganska blazina

Možganska tekočina ščiti možgane, saj deluje kot blazina. Brez CSF bi možgani ob vsakem premiku glave udarili ob notranjost lobanje. To bi lahko poškodovalo možgane.

Ko se oseba udari z glavo, deluje CSF podobno kot zračna blazina v avtomobilu in lahko včasih prepreči, da bi možgani trčili v notranjost lobanje. Kadar pa oseba zelo močno udari z glavo, na primer v prometni nesreči, možgani ne morejo biti zaščiteni pred udarcem v lobanjo. To lahko povzroči pretres možganov, krvavitve v možganih, poškodbe možganov ali celo smrt.

CSF izpira toksine iz možganov

Možganske celice izvajajo kemične reakcije, s katerimi spreminjajo eno kemikalijo v drugo, ki jo potrebujejo možgani. Včasih po kemični reakciji ostanejo kemikalije, ki jih možgani ne potrebujejo. Te kemikalije imenujemo "odpadni produkti". Na primer, ko možganske celice uporabljajo kisik in glukozo (sladkor) za ustvarjanje energije, ostane ogljikov dioksid (CO₂ ). Preveč ogljikovega dioksida lahko zastrupi možgane.

Da se odpadni produkti ne bi kopičili v možganski kapljici, horoidni pleteži približno štirikrat na dan tvorijo novo možgansko kapljevino. Stari CSF odteka v krvni obtok in s seboj prinaša odpadne snovi in toksine. Na ta način CSF izpira stvari, ki bi lahko škodovale možganom, v krvni obtok. Kri lahko te kemikalije prenese do organov, ki se jih lahko znebijo, kot so ledvice in pljuča. Krvni obtok na primer prenaša ogljikov dioksid do pljuč, kjer ga lahko izdihnemo.

Na teh slikah z magnetne resonance je prikazano gibanje tekočine CSF po možganih

Testiranje CSF

Zdravniki lahko z vzorci CSF ugotovijo, ali ima oseba okužbo možganov, na primer meningitis, encefalitis ali sifilis. Vzorci CSF lahko pokažejo tudi krvavitev iz določenih delov možganov. V vzorcu CSF se lahko pokaže tudi oteklina v možganih, ki jo povzročajo nekatere vnetne bolezni, kot je multipla skleroza.

Običajno zdravniki vzamejo vzorce CSF z lumbalno punkcijo (spinalno punkcijo).

Rezultati

Normalna CSF mora biti bistra in brezbarvna, brez rdečih krvničk in z zelo malo belimi krvničkami.

Znaki okužbe možganov so:

• CSF, ki je moten, rumen ali rožnat
• Več beljakovin v CSF kot običajno
• Več belih krvnih celic v CSF kot običajno
• Manj glukoze (sladkorja) v CSF kot običajno
• Bakterije, virusi, glive ali drugi patogeni v CSF

Ravni beljakovin, ki so višje od običajnih, so lahko znak vnetja v možganih. Lahko pa so tudi znak drugih težav, kot so krvavitev v možganih, možganski tumor, epilepsija in "akutni alkoholizem".

Rakave celice v možganskem mozgu so znak, da ima oseba možganskega raka ali raka, ki se je začel nekje drugje in se razširil v možgane.

Težave s CSF

Preveč

Zaradi poškodb glave in nekaterih bolezni se lahko v možganih nabere preveč možganske tekočine. To imenujemo hidrocefalus. Dodatna tekočina povzroča pritisk na možgane. To imenujemo povišan intrakranialni tlak. Če je tlak dovolj visok, se možganske krvne žile zdrobijo in kri ne more priti v možgane. Če možgani ne dobijo dovolj krvi in kisika, oseba postane nezavestna in njene možganske celice odmrejo. Sčasoma oseba umre.

Brez zdravljenja umre 6 od 10 oseb s hidrocefalusom. Ostali bodo telesno in intelektualno ovirani in/ali imeli druge možganske težave.

Premalo

Nekatere težave lahko povzročijo uhajanje možganske tekočine skozi luknjo ali raztrganino v dura mater (plast možganskih ovojnic, ki je ob lobanji in kosteh hrbtenjače). Iztekanje CSF je običajno zaplet pri lumbalni punkciji ali nekaterih vrstah operacij na glavi, vratu ali možganih. Vendar lahko uhajanje možganske kapi povzroči tudi poškodba glave ali hrbtenice. Včasih zdravniki ne najdejo vzroka za uhajanje možganskega mozga.

Večina ljudi s puščanjem možganske tekočine se pozdravi sama, ko se luknja v možganski ovojnici zaceli. Vendar pa lahko nekateri uhajanja CSF povzročijo resne zaplete:

• Bakterije, virusi ali drugi patogeni lahko pridejo v notranjost skozi isto luknjo, iz katere izteka CSF. To lahko povzroči okužbe možganov, kot je meningitis.
• Brez zadostne količine možganske tekočine, ki bi jo lahko splavila, možgani ležijo na dnu lobanje. Teža možganov lahko:
• zdrobite krvne žile v spodnjem delu možganov
• Pritisk na možgansko deblo, kar povzroči zelo nizek krvni tlak.
• Možgane potisnite navzdol skozi luknjo na dnu lobanje, kjer se možgansko deblo spremeni v hrbtenjačo. To lahko povzroči paralizo, poškodbe možganov, komo in smrt.

Pri lumbalni punkciji se igla vbode skozi dura mater (prikazano z rdečo barvo), da se pride do možganske tekočine. Igla naredi luknjo v trdem možganskem ovoju. Če se luknja ne zaceli, lahko CSF izteče ven.

Sorodne strani

• Centralni živčni sistem
• Možgani
• Hrbtenjača
• Meninges