V fiziki je vzgon sila, ki deluje na predmet in ga sili navzgor. Nastane zaradi razlike v tlaku, ki ga na predmet ustvarja tekočina ali zrak, v katerem se predmet nahaja: tlak v tekočinah (in v plinih) narašča z globino, zato je spodnji del potopljenega predmeta izpostavljen večjemu tlaku kot zgornji del, kar rezultira v rezultantni sili usmerjeni navzgor.

Arhimedov zakon

Arhimedov zakon pravi, da je velikost vzgona enaka teži tekočine (ali plina), ki jo telo izpodrine. To lahko zapišemo z enačbo:

Fb = ρ · Vizpodr. · g

  • Fb — vzgon (v N, newtonih)
  • ρ — gostota tekočine ali plina (v kg/m³)
  • Vizpodr. — volumen izpodrinjene tekočine (v m³)
  • g — gravitacijski pospešek (približno 9,81 m/s²)

Če je vzgon večji ali enak teži predmeta, predmet plava ali vsaj lebdi; če je manjši, predmet tone.

Gostota in pogoj za plavanje

Ključni pogoj za plavanje je primerjava gostot:

  • Predmet plava, če je njegova povprečna gostota manjša od gostote okolne tekočine ali plina.
  • Če je povprečna gostota predmeta večja, bo predmet potonil, razen če je oblikovan tako, da izpodrine dovolj velike količine tekočine (npr. ladja s praznimi prostori).

Primeri in aplikacije

Vzgon je pomemben za mnoge naprave in pojave:

  • Čolni in ladje plavajo, ker njihova skupna povprečna gostota (vključno s praznimi prostori) povzroči, da izpodrinejo dovolj vode, da je vzgon enak teži ladje.
  • Baloni in zračne ladje izkoriščajo manjšo gostoto segretega zraka ali lahkega plina (helij), zato zrak okoli njih ustvari vzgon, ki jih dviguje.
  • Vzgon vpliva tudi na občutek teže v vodi: potopljeno telo se zdi lažje za velikost vzgona (imenovano tudi navidezna teža).

Stabilnost in metacentar

Poleg velikosti vzgona je pri plovilih pomembna tudi stabilnost. Pri premikih plovila se spremeni položaj centra vzgona (središče izpodrinjenega volumna). Za stabilnost plovila se uporablja pojem metacentra — če je metacentar nad težiščem plovila, je položaj stabilen; če je pod težiščem, je plovilo nestabilno in se lahko prevrne.

Preprost numerični primer

Recimo, da je kos materiala prostornine 0,01 m³ povsem potopljen v vodi (ρ ≈ 1000 kg/m³). Izrazimo vzgon:

Fb = 1000 kg/m³ · 0,01 m³ · 9,81 m/s² ≈ 98,1 N.

To pomeni, da voda na ta potopljen kos deluje z navzgor usmerjeno silo približno 98 N. Če je teža kosa manjša od 98,1 N (kar ustreza masi manj kot približno 10 kg), bo plaval; če je teža večja, bo potonil.

Dodatek: vzgon v plinih in praktične opombe

Vzgon v plinih deluje po istem načelu kot v tekočinah, vendar so sile običajno manjše zaradi zelo nizkih gostot plinov v primerjavi s tekočinami. To pa ne pomeni, da niso pomembne — prav na tem temelji letenje toplozračnih balonov in dviganje lažjih od zraka (npr. helij) napolnjenih balonov.

Za povzetek: vzgon je navzgor usmerjena sila, ki nastane zaradi tlakih razlik v tekočini ali plinu. Arhimedov zakon pove, da je vzgon enak teži izpodrinjene snovi, kar omogoča razumevanje in izkoriščanje pojava pri plovilih, balonih in številnih drugih aplikacijah.