Teža

Teža predmeta (ali teža količine snovi) je merilo za jakost sile, ki jo na predmet deluje lokalno gravitacijsko polje. Teža se ne sme zamenjevati s sorodnim, vendar precej drugačnim pojmom mase. Za majhne predmete na Zemlji je sila teže usmerjena proti središču planeta. Za večja telesa, kot je Luna, ki kroži okoli Zemlje, je sila usmerjena proti masnemu središču kombiniranega sistema.

V splošnem jeziku se teža nečesa običajno razume kot vrednost, izmerjena na zemeljski površini ali v njeni bližini. Žal so pogosti izrazi, ki se uporabljajo za opis teže predmeta, enote mase, kot so kilogrami ali funti. Skoraj vso človeško zgodovino se je teža merila na površini Zemlje. Tu je teža sorazmerna z maso. Predmeti, ki imajo enako maso, imajo enako težo. Predmet, ki ima dvakrat večjo maso od drugega, ima tudi dvakrat večjo maso. Zato se običajno uporabljata besedi masa in teža, kot da bi pomenili isto stvar, ter kilogrami in funti kot enoti za maso in težo. Uporaba istih izrazov za opis in merjenje dveh različnih lastnosti je privedla do zmede med tema dvema lastnostma, maso in težo. Masa in teža nista enaki stvari.

Enote teže

Enota teže v mednarodnem sistemu enot je newton, ki ga označuje simbol "N".

V preteklosti so se uporabljale tudi druge enote, vendar so bile opuščene, na primer dina (enota za silo v starem sistemu CGS) ali kilogramska sila, ki je sila, s katero na kilogram snovi deluje "standardna" Zemlja: telo z maso 1 kg ima na ravni morja maso približno 9,81 N.

Merjenje teže

Teža predmeta ali količine snovi se običajno meri z instrumentom, kot je vzmetna tehtnica. Tehtnica ima vzmet, ki deluje proti gravitacijski sili na tehtani predmet. Gravitacijska sila vleče navzdol, vzmet pa potiska ali vleče navzgor. Običajno ima tehtnica odčitek, ki ne kaže teže (ki je sila), temveč maso predmeta. Vzmetne tehtnice so narejene ob predpostavki, da se uporabljajo na površju Zemlje. Če bi vzmetno tehtnico prenesli na Luno, bi dala zavajajoč podatek.

Tehtnica je naprava, ki primerja težo dveh predmetov v istem gravitacijskem polju: določi, ali je en predmet težji ali lažji od drugega.

Teža je spremenljiva

Teža ni notranja lastnost snovi, ker je lokalno gravitacijsko polje, ki ustvarja silo, imenovano teža, spremenljivo v prostoru in času:

Ker Zemljina privlačnost pada s kvadratom razdalje do njenega središča, je teža predmeta na veliki višini (npr. na vrhu gore) nekoliko manjša kot na morski gladini ali na ekvatorju kot na polih (ker je Zemlja nekoliko izbočena).
Poljubni predmet na Zemlji privlačijo tudi vsa druga nebesna telesa, kot je na primer Luna. Zato bo njegova teža manjša, če bo Luna nad glavo, kot če bo Luna na drugi strani Zemlje.
Teža ni določena izključno za Zemljo: astronavt na površini Lune tehta šestkrat manj kot na površini Zemlje.
Breztežnost je navidezno stanje, ki ga doživljajo astronavti ali sateliti v orbiti okoli planeta. V resnici je njihova teža (gravitacijski privlak) sila, ki jih drži v orbiti. Objekti v orbiti potujejo z zelo veliko hitrostjo. Za satelite, ki krožijo 300 do 500 kilometrov nad Zemljo, je ta hitrost približno 27 000 km/h. Brez gravitacijske sile Zemlje bi odleteli v ravni črti. Zaradi gravitacijskega privlaka padajo proti planetu. Kombinacija velike bočne hitrosti in stalnega vleka proti središču Zemlje ukrivlja njihovo pot, zato ostanejo v orbiti.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je teža predmeta?

O: Teža predmeta je mera za jakost sile, ki jo na ta predmet deluje lokalno gravitacijsko polje.

V: Kako se teža razlikuje od mase?

O: Teža se ne sme zamenjevati z maso, saj je teža merilo gravitacijske sile na predmet, medtem ko je masa količina snovi v predmetu.

V: Kam je usmerjena sila teže majhnih predmetov na Zemlji?

O: Pri majhnih predmetih na Zemlji je sila teže usmerjena proti središču planeta.

V: Kam je usmerjena sila teže pri večjih predmetih, kot je Luna, ki kroži okoli Zemlje?

O: Za večja telesa, kot je Luna, ki kroži okoli Zemlje, je sila teže usmerjena v masno središče kombiniranega sistema.

V: Zaradi česa je prišlo do zamenjave med maso in težo?

O: Uporaba istih izrazov za opis in merjenje dveh različnih lastnosti je pripeljala do zmede med maso in težo.

V: Ali sta masa in teža isto?

O: Masa in teža nista isto.

V: Ali imajo predmeti z enako maso enako težo?

O: Predmeti z enako maso imajo enako maso. Predmet, ki ima dvakrat večjo maso od drugega, ima tudi dvakrat večjo maso.