Snov

Materija je snov, iz katere so narejene vse snovi. To pomeni predmete, ki imajo maso. Natančneje, imeti morajo mirujočo maso, ki je oblika energije, ki jo ima snov, tudi če se ne giblje (nima kinetične energije), je zelo hladna (nima toplotne energije) itd. Materija je beseda, ki se v vsakdanjem življenju včasih uporablja na različne načine, medtem ko je masa dobro opredeljen pojem in količina vsaj v fiziki. Ne gre za isto stvar, čeprav sta povezani.

Navadna snov je sestavljena iz majhnih delcev, imenovanih atomi. Atomi imajo med seboj prostore in se ves čas gibljejo ali vibrirajo. Pri segrevanju se delci gibljejo hitreje in se oddaljujejo drug od drugega, pri ohlajanju pa obratno.

Barionska snov

Skoraj vsa snov, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju, je barionska snov. To vključuje vse vrste atomov in jim daje lastnost mase. Nebarionska snov, kot je razvidno iz imena, je vsaka vrsta snovi, ki ni sestavljena pretežno iz barionov. To so lahko nevtrini in prosti elektroni, temna snov, kot so supersimetrični delci, aksioni in črne luknje.

Sam obstoj barionov je pomembno vprašanje v kozmologiji. Predpostavlja se, da je veliki pok povzročil stanje z enako količino barionov in antibarionov. Proces, v katerem je število barionov preseglo število njihovih antidelcev, se imenuje bariogeneza.

Lastnosti snovi

Materijo lahko neposredno doživljamo s čutili. Ima lastnosti, ki jih lahko izmerimo, kot so masa, prostornina, gostota, in kakovostne lastnosti, kot so okus, vonj in barva.

Primeri snovi

Vsa fizična telesa v vesolju so sestavljena iz snovi: galaksije, zvezde in planeti, kamnine, voda in zrak. Tudi živi organizmi, kot so rastline, živali in ljudje, so sestavljeni iz snovi.

V fiziki vesolje vsebuje tudi stvari, ki niso snov, vključno z nekaterimi elementarnimi delci, ki nimajo mirujoče mase. Znani primer so fotoni (elektromagnetno sevanje, kot je svetloba).

Poleg mirujoče mase lahko snov vsebuje tudi druge oblike energije, ki niso snov, vendar omogočajo medsebojno interakcijo z izmenjavo kinetične energije, toplote, svetlobe, zvočnih valov itd.

Zunaj fizikalnih znanosti je lahko še veliko drugih stvari, ki niso snov ali energija. Na primer, lahko doživljamo čustva ali imamo ideje.

Sestava

Strukturo in sestavo snovi raziskujemo tako, da jo razbijemo na vedno manjše koščke. Zato so živi organizmi sestavljeni iz celic. Celice so sestavljene iz molekul, ki so sklopi med seboj povezanih atomov. Vsak atom pa je skupek elementarnih delcev.

Stanje snovi

Fiziki snov razvrščajo tudi v nekaj širših kategorij, imenovanih stanja, s precej različnimi lastnostmi:

Trdne snovi so snovni predmeti, sestavljeni iz molekul in atomov, ki so med seboj tako močno povezani, da ohranijo svojo obliko tudi pri premikanju, čeprav se lahko pri obremenitvah deformirajo. Primeri: skala, miza, nož, blok ledu.
Tekočine so količine snovi, sestavljene iz molekul in atomov, ki so med seboj šibko povezani. Nimajo pravilne oblike. Poznamo dve vrsti tekočin:

Tekočine so kondenzirane oblike snovi, kot so trdne snovi, vendar jim vezi med sestavnimi elementi (molekulami, atomi) omogočajo, da se gibljejo drug glede drugega, medtem ko se v celoti še vedno držijo skupaj: ohranjajo določeno površino. Tekočine prevzamejo obliko recipientov, v katerih so. Primeri: voda, olje, kri, lava, brezalkoholne pijače.
Plini so količine snovi, pri katerih so vezi med elementi (molekulami, atomi) tako ohlapne ali šibke, da se lahko gibljejo neodvisno drug od drugega. Plini ne kažejo ustrezne površine, temveč se nagibajo k širjenju, da bi zasedli celotno razpoložljivo prostornino. Primeri: zrak, vodna para, helij.

Plazma je sestavljena iz ionizirane snovi in je zanimiva predvsem za znanstvenike. Primeri: Zemljina ionosfera, Sončeva korona. Delci v plazmi so mešanica med tekočino in plinom. Delci se lahko prosto gibljejo kot tekočina, privlačnost pa je šibka kot pri plinu. Tega stanja snovi ne razumemo v celoti. Primer plazme je strela.
Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) je snovno stanje razredčenega plina bozonov, ohlajenega na temperaturo zelo blizu absolutne ničle (0 K ali -273,15 °C).

Določena količina snovi lahko preide iz enega stanja v drugo glede na temperaturo in tlak. Na Zemlji lahko voda obstaja hkrati v treh stanjih: trdnem (led), tekočem (jezera, oceani) in plinastem (para).

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je snov?

O: Materija je snov, iz katere so narejene vse snovi. Nanaša se na predmete, ki imajo maso in mirujočo maso, ki je oblika energije, ne glede na to, ali se premika ali ima toplotno energijo.

V: Kako se snov razlikuje od mase?

O: Materija se v vsakdanjem jeziku pogosto uporablja različno, medtem ko je masa v fiziki natančno opredeljen pojem in količina. Masa se nanaša predvsem na količino snovi v določenem predmetu.

V: Kaj je masa v mirovanju?

O: Masa v mirovanju je oblika energije, ki jo ima snov, čeprav se ne giblje ali nima toplotne energije.

V: Iz česa je sestavljena običajna snov?

O: Običajna snov je sestavljena iz majhnih delcev, imenovanih atomi, ki se nenehno gibljejo in vibrirajo.

V: Kako se obnašajo delci navadne snovi, ko se segrejejo?

O: Pri segrevanju se delci navadne snovi gibljejo hitreje in se oddaljujejo drug od drugega.

V: In kako se obnašajo, ko se ohladijo?

O: Ko se ohladijo, se delci navadne snovi gibljejo počasneje in bližje drug drugemu.

V: Kako se imenujejo prostori med atomi v navadni snovi?

O: Prostori med atomi v navadni snovi se imenujejo intersticijski prostori.