Živčni prenašalec
Nevrotransmiterji so kemični glasniki. Posredujejo informacije med nevroni, tako da prečkajo sinapso. Električni signali ne morejo prečkati vrzeli med večino nevronov. Zato se spremenijo v kemične signale, ki prečkajo vrzel. Nevrotransmiterji delujejo predvsem na kemične sinapse. Ko dosežejo naslednji nevron, se absorbirajo. Nevron nato ta kemični signal spremeni nazaj v električni signal, imenovan akcijski potencial. Akcijski potencial preide prek naslednjega nevrona do naslednje sinapse.
Številni nevrotransmiterji nastajajo iz aminokislin, ki so del vaše prehrane in za njihovo pretvorbo je potrebnih le nekaj korakov. Nevrotransmiterji imajo pomembno vlogo pri oblikovanju vsakdanjega življenja in delovanja. Znanstveniki še ne vedo natančno, koliko nevrotransmiterjev obstaja, vendar je bilo identificiranih več kot 100 kemičnih prenašalcev.
Vsak nevrotransmiter ima drugačno funkcijo. Na primer: dopamin se uporablja pri nagrajevanju in uživanju, noradrenalin pa pri odzivu živali "boj ali beg". Nevrotransmiterji uravnavajo tudi prenos sporočil. Akcijski potencial mora biti namreč določene jakosti, preden se nevrotransmiterji sprostijo. Moč, ki je potrebna za sprostitev nevrotransmiterja, se imenuje prag.
Najpogostejši prenašalec je glutamat, ki vzburja več kot 90 % sinaps v človeških možganih. Naslednji najpogostejši je GABA, ki zavira več kot 90 % sinaps, ki ne uporabljajo glutamata.
Nevrotransmiterji se v nevronih prenašajo z majhnimi vrečkami, imenovanimi vezikli. Ko te vezikule pridejo v stik s celično membrano nevrona, se ta odpre. Nevrotransmiterji se sprostijo v sinaptični razcep.
Sinapse junction (izrazi so v francoščini)
Odkritje
Do začetka 20. stoletja so znanstveniki domnevali, da je večina sinaptične komunikacije v možganih električna. Vendar je Ramón y Cajal (1852-1934) s skrbnimi histološkimi preiskavami odkril 20 do 40 nm veliko vrzel med nevroni, danes znano kot sinaptični razcep. Prisotnost vrzeli je nakazovala, da se preko sinaptične špranje premikajo kemični prenašalci. Leta 1921 je nemški farmakolog Otto Loewi (1873-1961) potrdil, da lahko nevroni komunicirajo s sproščanjem kemikalij. S poskusi z vagusnimi živci žab je Loewi lahko upočasnil srčni utrip žab z nadzorovanjem količine fiziološke raztopine, ki je bila prisotna okoli vagusnega živca.Loewi je trdil, da lahko simpatično uravnavanje delovanja srca poteka prek sprememb koncentracije kemikalij. Otto Loewi je odkril tudi acetilholin (ACh) - prvi znani nevrotransmiter. Nekateri nevroni pa se sporazumevajo z električnimi sinapsami s pomočjo vrzeli, ki omogočajo, da določeni ioni prehajajo neposredno iz ene celice v drugo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so nevrotransmiterji?
O: Nevrotransmiterji so kemični prenašalci, ki pošiljajo informacije med nevroni s prečkanjem sinapse. Delujejo predvsem na kemičnih sinapsah in ko dosežejo naslednji nevron, se absorbirajo in spremenijo nazaj v električni signal, imenovan akcijski potencial.
V: Koliko nevrotransmiterjev je bilo prepoznanih?
O: Identificiranih je bilo več kot 100 kemičnih prenašalcev.
V: Kakšna je funkcija dopamina?
O: Dopamin se uporablja pri nagrajevanju in uživanju.
V: Za kaj se uporablja noradrenalin?
O: Noradrenalin se uporablja pri odzivu živali "boj ali beg".
V: Kakšen je prag, ki je potreben za sproščanje nevrotransmiterjev?
O: Moč, ki je potrebna za sprostitev nevrotransmiterja, se imenuje prag.
V: Kateri je najpogostejši prenašalec pri ljudeh?
O: Najpogostejši prenašalec pri ljudeh je glutamat, ki vzburja več kot 90 % sinaps v človeških možganih.
V: Kako se nevrotransmiterji prenašajo po nevronih?
O: Nevrotransmiterji se v nevronih prenašajo z majhnimi "vrečkami", imenovanimi vezikli, ki pridejo v stik s celično membrano nevrona, se odprejo in sprostijo v sinaptični razcep.
