Multipla skleroza

Možni vzroki

Znanstveniki in zdravniki ne vedo zagotovo, kaj je vzrok za MS, vendar menijo, da je pri nekaterih ljudeh tveganje za MS večje:

• geni (lastnosti, s katerimi se oseba rodi).
• Premalo vitaminov v telesu
• Preveč stresa v življenju.
• Kajenje cigar ali cigaret
• Večkrat bolan kot otrok

Raziskave o vzrokih za MS so še vedno nepopolne. Nekateri znanstveniki menijo, da lahko MS povzroča razmeroma neznani patogen, imenovan Chlamydia pneumoniae. Tudi nekateri virusi lahko povzročijo poškodbe mielina, obstajajo pa tudi drugi virusi, za katere je bilo dokazano, da povečujejo verjetnost, da bodo ljudje zboleli za MS. Čeprav imajo znanstveniki in zdravniki številne teorije, še nihče ni našel enega vzroka, ki bi pojasnil vse primere bolezni.

Simptomi

Obstaja kar nekaj oblik MS, kar lahko povzroči težave pri odločanju o tem, kako obvladovati bolezen. Bolezen poškoduje mielin. Včasih lahko telo omejeno popravi mielin. Kadar se to zgodi, simptomi (težave, ki jih povzroča bolezen) za kratek čas izginejo. To imenujemo remisija. Ko telo ponovno napade mielin, se simptomi vrnejo in to imenujemo ponovitev bolezni. Vrsta MS, pri kateri se pojavljajo remisije in recidivi, se imenuje remitirajoča-relapirajoča MS. V redkejših primerih telo še naprej napada mielin, simptomi pa se hitro poslabšajo; to je oblika, imenovana "primarna progresivna MS". Včasih se lahko hkrati pojavi kombinacija obeh vrst bolezni.

Ljudje z MS imajo veliko težav. Njihove mišice so običajno šibke, lahko se nenadzorovano tresejo, težko se gibljejo in imajo težave z ravnotežjem. Osebe z MS pogosto čutijo veliko bolečino in se zlahka utrudijo. Njihov govor in vid sta včasih zelo slaba. Razmišljanje in reševanje problemov je za ljudi z MS težje kot za zdrave ljudi.

MS v telesu povzroča poškodbe, ki jih brez posebne medicinske opreme ni mogoče videti ali izmeriti. Imunski sistem napade bodisi maščobne dele mielina bodisi beljakovinske dele mielina. Telo lahko napade tudi celice, ki proizvajajo mielinsko ovojnico, imenovane glialne celice. Kadar je mielin poškodovan ali manjka, so velika območja aksonov, ki jih je poškodba prizadela, vidna kot brazgotine ali poškodbe v tkivu osrednjega živčnega sistema, ki se sčasoma kopičijo s ponavljajočimi se poskusi popravljanja s strani telesa. Poškodbe se pojavljajo na različnih območjih osrednjega živčevja, odvisno od tega, kakšno obliko MS ima oseba.

Vnetje je pomemben del simptomov MS. Do vnetja pride, kadar telo zazna poškodbo ali bolezen. Je prvi del odziva imunskega sistema. Pri bolnikih z MS vnetje proti mielinu povzroča otekanje in druge škodljive učinke v živčnem sistemu. Do vnetja lahko pride zaradi okužbe s klamidijo pnevmonijo.

Štirje grafi, ki prikazujejo, kako se lahko resnost simptomov MS sčasoma na različne načine povečuje in zmanjšuje.

Osebe z MS

Ljudje, ki zbolijo za MS, so običajno stari med 20 in 40 let, čeprav se lahko pojavi tudi pri starejših ali zelo redko pri mlajših ljudeh. MS je bistveno pogostejša na območjih sveta, ki so oddaljena od ekvatorja. Območja daleč od ekvatorja dobijo manj sončne svetlobe kot območja blizu ekvatorja, človeško telo pa potrebuje sončno svetlobo za tvorbo vitamina D. To opažanje potrjuje domnevo, da je MS deloma posledica premajhne količine vitamina D. Ljudje, ki se v otroštvu preselijo z enega dela sveta na drugega, pogosteje zbolijo za MS kot ljudje, ki se na večje razdalje preselijo šele pozneje v življenju ali ki se na večje razdalje nikoli ne preselijo.

Diagnoza

Da bi diagnosticiral MS ali ugotovil, ali jo oseba ima, bo zdravnik ugotovil, kakšni simptomi so prisotni in kako pogosto se pojavljajo. Za to se najpogosteje uporabljajo tako imenovana McDonaldova merila, ki opredeljujejo simptome MS in pogostost njihovega pojavljanja za postavitev diagnoze. Zdravnik lahko odredi tudi laboratorijske preiskave, s katerimi lahko ugotovi, kako aktiven je imunski sistem pri bolniku. S posebnim aparatom, imenovanim MRI, lahko posname notranjost osrednjega živčnega sistema in pokaže, ali ima oseba poškodbe zaradi poškodovanega mielina. Pri določenih vrstah nevronov se lahko preveri, kako odzivni so. Nevroni s poškodovanim mielinom okoli aksonov se odzivajo počasneje kot normalni nevroni.

Zdravljenje

Ko je osebi postavljena diagnoza MS, lahko zdravnik pomaga ublažiti simptome. Znanstveniki še niso našli načina za ozdravitev ali popolno odpravo MS. Obliko MS, ki se redno pojavlja in izginja, je lažje zdraviti kot druge oblike. Nekatera zdravljenja se uporabljajo le med napadi, da bi bolniku olajšali napade ali pomagali pri okrevanju po končanih napadih. Druga zdravljenja se uporabljajo ves čas, da bi pomagala zmanjšati pogostost napadov. Te vrste zdravljenja so običajno injekcije ali infuzije neposredno v žile, novejša zdravila pa se lahko namesto tega jemljejo vsak dan skozi usta. Nekateri ljudje poiščejo druga zdravljenja zunaj običajne medicine, vendar v znanstvenih študijah ni bilo dokazano, da bi bila ta učinkovita.