Multipla skleroza (MS) – definicija, simptomi, vzroki in zdravljenje
Multipla skleroza (MS): jasen vodnik o definiciji, simptomih, vzrokih in sodobnih možnostih zdravljenja za zgodnjo diagnozo, lajšanje težav in boljše življenje.
Multipla skleroza (MS) je kronična zdravstveno stanje, pri katerem lastni imunski sistem poškoduje maščobne ovojnice, imenovane mielinske ovojnice, okoli živčnih celic (nevronov) v osrednjem živčevju. Potek bolezni je zelo različen: pri nekaterih se pojavljajo obdobja poslabšanj (recidivov) in izboljšav, pri drugih pa bolezen napreduje postopoma. Sodobni pristopi zdravljenja so pomembno izboljšali kakovost življenja in pričakovano življenjsko dobo ljudi z MS, zato mnogi živijo dolgo in aktivno življenje z ustrezno podporo in zdravljenjem.
Pri zdravih ljudeh mielinske ovojnice delujejo kot izolacija okoli dolgih aksonov (»žic«), po katerih se prenašajo električni signali med nevroni. Mielin preprečuje razpršitev signala in omogoča hitro prenašanje informacij. Pri osebah z MS je mielin oslabljen ali razgradjen, kar pomeni, da signali med živčnimi celicami ne potujejo pravilno. Posledice so različne motnje v delovanju možganov in hrbtenjače, kar se kaže z različnimi simptomi in okvarami telesnih funkcij.
Vzroki in dejavniki tveganja
Točen vzrok MS ni popolnoma znan, vendar gre za avtoimunski proces, kjer imunski sistem napačno napade lastno mielinsko ovojnico. Med prepoznanimi dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj MS, so:
- genetska nagnjenost (družinska anamneza MS, določene genetske variante),
- okoljski dejavniki (nizka izpostavljenost sončni svetlobi in pomanjkanje vitamina D),
- okužba z virusom Epstein–Barrovega virusa (EBV) je povezana z večjim tveganjem,
- kajenje in debelost v mladosti,
- spol in starost: MS pogosteje prizadene ženske in se običajno začne v mladosti ali v zgodnjih srednjih letih.
Simptomi
Simptomi MS so raznoliki, odvisni od tega, kje v osrednjem živčevju so poškodbe. Pogosti simptomi vključujejo:
- bazni nevrološki simptomi: otrplost ali mravljinčenje v obrazu, rokah ali nogah,
- motnje vida: zamegljen ali dvojni vid, vnetje optičnega živca (optikneuritis),
- težave z gibanjem: šibkost, spastičnost, težave pri hoji in koordinaciji, ravnotežje,
- utrujenost (fatigue), ki je pogosto izčrpavajoča in ne ustreza ravni aktivnosti,
- kognitivne spremembe: težave s spominom, zbranostjo in hitrim razmišljanjem,
- bolečina in nevropatske bolečine,
- težave z mehurjem ali črevesjem (pogostejše uriniranje, urgenca, zaprtje),
- motnje spolne funkcije, depresija in spremembe razpoloženja.
Simptomi se lahko pojavijo nenadoma (recidiv) ali pa se postopoma slabšajo. Ker so znaki lahko podobni drugim boleznim, je za pravilno diagnozo potreben pregled specialista.
Vrste poteka bolezni
- Relapsno-remitenten (RRMS): značilni so napadi (recidivi) z delnimi ali popolnimi izboljšavami med napadi.
- Sekundarno progresiven (SPMS): po obdobju relapsno-remitenten poteka preide bolezen v stalno napredujoče stanje z manj izrazitimi remisijami.
- Primarno progresiven (PPMS): od začetka je prisotno postopno poslabšanje brez jasnih relapsov.
Diagnostika
Diagnozo postavi nevrolog na podlagi kliničnega pregleda in dodatnih preiskav, med katerimi so najpogostejše:
- magnetna resonanca (MRI) možganov in hrbtenjače za odkrivanje žarišč demielinizacije,
- analiza cerebrospinalne tekočine (ledvena punkcija) za iskanje vnetnih znakov in oligoklonalnih pasov,
- evokacijski preizkusi (vizualni, somatosenzorični, avdiometrija) za oceno hitrosti prevajanja živčnih signalov.
Zdravljenje
Trenutno ni zdravila, ki bi popolnoma pozdravilo MS, vendar obstajajo učinkovita zdravila in ukrepi, ki lahko upočasnijo potek bolezni, zmanjšajo pogostost napadov in pomagajo nadzorovati simptome.
- Modifikatorji poteka bolezni (DMT): zdravila, ki zmanjšujejo vnetni proces in tveganje za nove relapsne poškodbe. Sem sodijo interferoni, glatiramer acetat, oralna zdravila (npr. fingolimod, dimetil fumarat, siponimod, kladribin) in monoklonska protitelesa (npr. ocrelizumab, natalizumab). Izbira zdravila je odvisna od vrste MS, resnosti bolezni in posameznikovega stanja.
- Zdravljenje relapsov: v času napadov se pogosto uporabljajo kortikosteroidi (visoke doze kortizona) za hitrejše izboljšanje simptomov; v hujših primerih se lahko uporabijo plazmafereza ali imunoglobulini.
- Simptomatsko zdravljenje: zdravila in terapije za lajšanje bolečin, spastičnosti, utrujenosti, težav z mehurjem, depresije in drugih simptomov.
- Rehabilitacija: fizioterapija, delovna terapija, logopedska pomoč in psihološka podpora pomagajo ohranjati funkcije, samostojnost in kakovost življenja.
Življenje z MS
Veliko ljudi z MS živi polno življenje z delom, družino in hobiji. Pomembno je redno spremljanje pri nevrologu, upoštevanje zdravniških navodil in prilagajanje življenjskega sloga. Uporabne strategije vključujejo:
- redna telesna aktivnost in prilagojene vaje za moč, ravnotežje in gibljivost,
- uravnotežena prehrana in vzdrževanje primerne telesne teže,
- opustitev kajenja in omejevanje alkohola,
- spremljanje vitamina D in ob potrebi dodajanje po priporočilu zdravnika,
- ustrezna psihološka podpora in socialne storitve, prilagoditve na delovnem mestu, če je potrebno.
Če sumite na MS ali opazite prve simptome, se posvetujte z zdravnikom ali nevrologom. Zgodnja diagnoza in začetno zdravljenje lahko pomembno vplivata na potek bolezni in kakovost življenja.
Zdrav nevron z mielinsko ovojnico okoli dolgega in tankega aksona.
Možni vzroki
Znanstveniki in zdravniki ne vedo zagotovo, kaj je vzrok za MS, vendar menijo, da je pri nekaterih ljudeh tveganje za MS večje:
- geni (lastnosti, s katerimi se oseba rodi).
- Premalo vitaminov v telesu
- Preveč stresa v življenju.
- Kajenje cigar ali cigaret
- Večkrat bolan kot otrok
Raziskave o vzrokih za MS so še vedno nepopolne. Nekateri znanstveniki menijo, da lahko MS povzroča razmeroma neznani patogen, imenovan Chlamydia pneumoniae. Tudi nekateri virusi lahko povzročijo poškodbe mielina, obstajajo pa tudi drugi virusi, za katere je bilo dokazano, da povečujejo verjetnost, da bodo ljudje zboleli za MS. Čeprav imajo znanstveniki in zdravniki številne teorije, še nihče ni našel enega vzroka, ki bi pojasnil vse primere bolezni.
Simptomi
Obstaja kar nekaj oblik MS, kar lahko povzroči težave pri odločanju o tem, kako obvladovati bolezen. Bolezen poškoduje mielin. Včasih lahko telo omejeno popravi mielin. Kadar se to zgodi, simptomi (težave, ki jih povzroča bolezen) za kratek čas izginejo. To imenujemo remisija. Ko telo ponovno napade mielin, se simptomi vrnejo in to imenujemo ponovitev bolezni. Vrsta MS, pri kateri se pojavljajo remisije in recidivi, se imenuje remitirajoča-relapirajoča MS. V redkejših primerih telo še naprej napada mielin, simptomi pa se hitro poslabšajo; to je oblika, imenovana "primarna progresivna MS". Včasih se lahko hkrati pojavi kombinacija obeh vrst bolezni.
Ljudje z MS imajo veliko težav. Njihove mišice so običajno šibke, lahko se nenadzorovano tresejo, težko se gibljejo in imajo težave z ravnotežjem. Osebe z MS pogosto čutijo veliko bolečino in se zlahka utrudijo. Njihov govor in vid sta včasih zelo slaba. Razmišljanje in reševanje problemov je za ljudi z MS težje kot za zdrave ljudi.
MS v telesu povzroča poškodbe, ki jih brez posebne medicinske opreme ni mogoče videti ali izmeriti. Imunski sistem napade bodisi maščobne dele mielina bodisi beljakovinske dele mielina. Telo lahko napade tudi celice, ki proizvajajo mielinsko ovojnico, imenovane glialne celice. Kadar je mielin poškodovan ali manjka, so velika območja aksonov, ki jih je poškodba prizadela, vidna kot brazgotine ali poškodbe v tkivu osrednjega živčnega sistema, ki se sčasoma kopičijo s ponavljajočimi se poskusi popravljanja s strani telesa. Poškodbe se pojavljajo na različnih območjih osrednjega živčevja, odvisno od tega, kakšno obliko MS ima oseba.
Vnetje je pomemben del simptomov MS. Do vnetja pride, kadar telo zazna poškodbo ali bolezen. Je prvi del odziva imunskega sistema. Pri bolnikih z MS vnetje proti mielinu povzroča otekanje in druge škodljive učinke v živčnem sistemu. Do vnetja lahko pride zaradi okužbe s klamidijo pnevmonijo.
Štirje grafi, ki prikazujejo, kako se lahko resnost simptomov MS sčasoma na različne načine povečuje in zmanjšuje.
Osebe z MS
Ljudje, ki zbolijo za MS, so običajno stari med 20 in 40 let, čeprav se lahko pojavi tudi pri starejših ali zelo redko pri mlajših ljudeh. MS je bistveno pogostejša na območjih sveta, ki so oddaljena od ekvatorja. Območja daleč od ekvatorja dobijo manj sončne svetlobe kot območja blizu ekvatorja, človeško telo pa potrebuje sončno svetlobo za tvorbo vitamina D. To opažanje potrjuje domnevo, da je MS deloma posledica premajhne količine vitamina D. Ljudje, ki se v otroštvu preselijo z enega dela sveta na drugega, pogosteje zbolijo za MS kot ljudje, ki se na večje razdalje preselijo šele pozneje v življenju ali ki se na večje razdalje nikoli ne preselijo.
Diagnoza
Da bi diagnosticiral MS ali ugotovil, ali jo oseba ima, bo zdravnik ugotovil, kakšni simptomi so prisotni in kako pogosto se pojavljajo. Za to se najpogosteje uporabljajo tako imenovana McDonaldova merila, ki opredeljujejo simptome MS in pogostost njihovega pojavljanja za postavitev diagnoze. Zdravnik lahko odredi tudi laboratorijske preiskave, s katerimi lahko ugotovi, kako aktiven je imunski sistem pri bolniku. S posebnim aparatom, imenovanim MRI, lahko posname notranjost osrednjega živčnega sistema in pokaže, ali ima oseba poškodbe zaradi poškodovanega mielina. Pri določenih vrstah nevronov se lahko preveri, kako odzivni so. Nevroni s poškodovanim mielinom okoli aksonov se odzivajo počasneje kot normalni nevroni.
Zdravljenje
Ko je osebi postavljena diagnoza MS, lahko zdravnik pomaga ublažiti simptome. Znanstveniki še niso našli načina za ozdravitev ali popolno odpravo MS. Obliko MS, ki se redno pojavlja in izginja, je lažje zdraviti kot druge oblike. Nekatera zdravljenja se uporabljajo le med napadi, da bi bolniku olajšali napade ali pomagali pri okrevanju po končanih napadih. Druga zdravljenja se uporabljajo ves čas, da bi pomagala zmanjšati pogostost napadov. Te vrste zdravljenja so običajno injekcije ali infuzije neposredno v žile, novejša zdravila pa se lahko namesto tega jemljejo vsak dan skozi usta. Nekateri ljudje poiščejo druga zdravljenja zunaj običajne medicine, vendar v znanstvenih študijah ni bilo dokazano, da bi bila ta učinkovita.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je multipla skleroza?
O: Multipla skleroza (MS) je resno zdravstveno stanje, pri katerem naravni imunski sistem telesa poškoduje maščobne obloge, imenovane mielinske ovojnice, okoli živčnih celic v osrednjem živčevju.
V: Kako MS vpliva na telo?
O: MS lahko pri različnih ljudeh povzroči različne učinke, vključno s slabšim delovanjem telesa, vidom, govorom in umom.
V: Ali MS vpliva na pričakovano življenjsko dobo ljudi?
O: Da, ljudje z MS običajno ne živijo tako dolgo kot zdravi ljudje.
V: Kakšna je vloga mielinskih ovojnic pri zdravih ljudeh?
O: Mielinske ovojnice pomagajo nevronom pri pravilnem delovanju, saj omogočajo hitro gibanje električnih signalov po dolgih in ozkih aksonih.
V: Kaj se zgodi z mielinskimi ovojnicami pri ljudeh z MS?
O: Pri ljudeh z MS imunske celice povzročijo vnetje v osrednjem živčevju in s tem izgubo zaščitnega izolatorja, ki se imenuje demielinizacija.
V: Kako izguba mielinskih ovojnic poslabša sposobnost telesa, da obnovi mielin?
O: Postopna izguba mielinske ovojnice in celic, ki proizvajajo mielin, poslabša sposobnost telesa, da obnovi mielin.
V: Zakaj izguba mielinskih ovojnic povzroča težave z umom in telesom?
O: Brez zaščitne prevleke signali med nevroni ne potujejo dobro, zato um in telo ne moreta normalno delovati.
Iskati